OPOMNIK ZA DAVČNE ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST – ZAČETNIKE

Uvod


Ta opomnik je namenjen davčnim zavezancem, ki začnejo na novo poslovati kot fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. odvetniki, notarji, itd.). V opomniku želimo opozoriti na najnujnejše zahteve davčne zakonodaje, ki jo mora davčni zavezanec upoštevati pri svojem poslovanju.


Davčna uprava skladno z zakonom davčnim zavezancem posreduje informacije in pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju ter o načinu izračunavanja in plačevanja davkov. Davčno svetovanje ni v pristojnosti davčne uprave. Davčno svetovanje in storitve v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti opravljajo davčni svetovalci, računovodski servisi in drugi.


V opomniku so upoštevani le najpomembnejši predpisi, ki veljajo v januarju 2013. Uporabnik opomnika mora upoštevati vse poznejše spremembe in dopolnitve teh predpisov kakor tudi morebitne druge predpise.



V opomniku so upoštevani naslednji zakoni:


Zakon o davčni službi ZDS-1 (Uradni list RS, št. 1/07-UPB2, 40/09, 33/11)


Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12)


Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12)


Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12)


Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3 s sprem.)


Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4 s sprem.)


Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12)  


Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99-ZPIZ-1, 81/00, 97/01-ZSDP, 97/01, 62/10 Odl. US, 96/12-ZPIZ-2)


Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB3, 91/07, 76/08, 62/10-ZUPJS, 87/11, 40/12-ZUJF)


Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12-ZUJF, 83/12)


Zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, 42/02, 103/07)


1 Vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost v evidence


1.1 Vpis samostojnih podjetnikov v Poslovni register Slovenije


Samostojni podjetnik posameznik (samostojni podjetnik) lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga vodi, upravlja in vzdržuje Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).


Vpis podjetnika, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika se lahko izvede neposredno prek spletnega portala e-VEM (Vse na Enem Mestu) z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali na vstopni točki sistema VEM, kjer so samostojnemu podjetniku zagotovljene tudi vse potrebne informacije.


Vstopne točke VEM so:

  • izpostave AJPES;
  • upravne enote in krajevni uradi;
  • vstopna točka Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije in drugi izvajalci nalog in programov podjetniškega in inovativnega okolja – lokalni podjetniški centri;
  • vstopne točke, podprte s projektom Phare – vzpostavitev sistema vse na enem mestu;
  • vstopne točke Obrtne zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic;
  • vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic;
  • davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije.

Na teh točkah odda bodoči samostojni podjetnik (ali njegov pooblaščenec, ki se mora izkazati s predložitvijo pisnega pooblastila na katerem je overjen podpis pooblastitelja) prijavo za vpis v PRS, ki ji mora biti priložena lastnoročno podpisana izjava bodočega samostojnega podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. Obrazec »Prijava za vpis v PRS« je priloga Pravilnika o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v PRS, ki je objavljen tudi na spletni strani AJPES.


Točke VEM posredujejo podatke o podjetniku AJPES-u, ki izvede potrebne postopke in izda Sklep o vpisu v PRS. Na podlagi pisnega pooblastila podjetnika lahko točka VEM zajema in posreduje določene podatke zainteresiranim institucijam, npr.:

  • Davčni upravi Republike Slovenije: npr. podatke za vpis v davčni register (DR-03), podatke o predvidenih prihodkih in odhodkih oziroma zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig, ipd.;
  • Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije: npr. obrazec M-1 (Prijava oseb v obvezna socialna zavarovanja), obrazec M-3 (Prijava sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih zavarovanjih), obrazec M-2 (Odjava oseb iz obveznih socialnih zavarovanj), obrazec M-DČ (Prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje), ipd.

Te podatke lahko bodoči podjetnik dostavi tudi pozneje in sicer, najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS na VEM vstopno točko ali neposredno Davčni upravi Republike Slovenije oziroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

1.2 Vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost v davčni register


Samostojni podjetnik, ki je subjekt vpisa v PRS (ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v PRS), se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz PRS.


Ne glede na zgoraj navedeno pa mora samostojni podjetnik (in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v PRS), najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS, sporočiti davčnemu uradu (upoštevajoč svojo organiziranost) podatke o:

  1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov;
  2. poslovnih enotah v tujini;
  3. kapitalskih naložbah doma in v tujini;
  4. številkah računov v tujini;
  5. povezanih osebah;
  6. osebi, ki vodi poslovne knjige.

Te podatke lahko podjetnik sporoči preko portala e-VEM oziroma na vstopni točki VEM hkrati s prijavo za vpis v PRS (oziroma najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS). Ne glede na to, pa ima podjetnik možnost predložiti davčne podatke na davčni urad in sicer, najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS.


Druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v PRS, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti (obrazec DR-03) v 8 dneh po začetku opravljanja dejavnosti.


Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register (obrazec DR-03) v 8 dneh po začetku opravljanja dejavnosti.


Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra (Uradni list. RS, št. 31/05, 120/07, 31/10, v nadaljevanju: Pravilnik) podrobneje določa vsebino in obliko prijave za vpis v davčni register, listine na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v davčni register in način prijave sprememb.


Fizična oseba, ki opravlja dejavnost mora opraviti prijavo za vpis v davčni register in javiti spremembo ali dopolnitev podatkov o dejavnosti, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, na obrazcu DR-03 (ki je priloga Pravilnika, objavljen pa je tudi na spletni strani DURS).


Zakon o davčni službi – ZDS-1 v 47. členu določa, da mora oseba, ki je vpisana v davčni register, v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti pristojni davčni urad o vseh spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register in jih davčni organ ne pridobi po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih registrov in evidenc.


2 Obdavčitev fizične osebe, ki opravlja dejavnost po Zakonu o dohodnini


Dohodki, ki jih fizična oseba doseže z opravljanjem dejavnosti, so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. ZDoh-2 v 46. členu določa, da se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.


Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

 

Poleg samostojnih podjetnikov so zavezanci za dohodek iz dejavnosti tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, novinarji, poklicni športniki, itd.).

 

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov:

  1. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, ali
  2. z upoštevanjem normiranih odhodkov.

2.1 Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov


Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg ZDoh-2 tudi ZDDPO-2. Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma računovodskimi standardi.


Zavezanci morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu. V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa ZDoh-2, in sicer:

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za zaposlovanje,
  • olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije,
  • olajšavo za investiranje.

Od ugotovljene davčne osnove t.j. dobička, morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 do 41 %), zavezanci pa lahko upoštevajo tudi splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upoštevajo pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali jim je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.


Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

  • v mesečnih obrokih (če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov), ali
  • v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.


Samostojni podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.


Samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov mora voditi poslovne knjige ter pri tem upoštevati določila ZGD-1 in Slovenske računovodske standarde – SRS (2006). Splošna pravila o računovodenju določa ZGD-1, ki med drugim določa tudi sistem vodenja poslovnih knjig (enostavno, dvostavno knjigovodstvo).


Samostojni podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva in skladno s SRS 39 (2006), če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh izmed naslednjih meril:

  • da povprečno število delavcev ne presega tri,
  • da so letni prihodki nižji od 42.000 eurov,
  • da povprečna vrednost aktive izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta ne presega 25.000 eurov.

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi poslovne knjige tudi podjetnik začetnik, če ne zaposluje povprečno več kot tri delavce. Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva so: knjiga prihodkov in odhodkov, evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev in obveznosti, register opredmetenih osnovnih sredstev.


Samostojni podjetniki, ki ne izpolnjujejo merila za enostavno knjigovodstvo ali tisti, ki ne izberejo načina enostavnega knjigovodstva, vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva so: temeljni knjigi (dnevnik, glavna knjiga) in pomožne knjige (analitične evidence, register opredmetenih osnovnih sredstev).

2.2 Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov


Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.


Zavezanci, ki na novo začnejo z opravljanjem dejavnosti, opravijo priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.


Zavezanec, ki že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov.


Pri zavezancih, ki so na novo začeli opravljati dejavnost, se prihodkovni pogoj ne ugotavlja.


Ne šteje se, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

  1. ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;
  2. ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;
  3. prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali
  4. začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V zgoraj naštetih primerih se v prihodke iz dejavnosti, v davčnem letu pred davčnim letom, za katero se uveljavlja ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, štejejo tudi:

  1. prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,
  2. prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
  3. prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
  4. prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca.

Zavezanci ugotovijo davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirane odhode v višini 70 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku (tj. fakturirana realizacija). Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek. Zavezanci pri izračunu dohodnine ne morejo uveljavljati davčnih olajšav (npr. olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje, olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšave za donacije itd.). Zavezanci ugotovijo dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto.


Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi dohodnina, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

  • v mesečnih obrokih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali
  • v trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu dohodnina vrne.


Šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. 3. leta, za katero ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.


Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje prihodkovnega pogoja za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dolžan v davčnem letu, ki sledi dvema zaporednima predhodnima davčnima letoma, ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.


3 Plačevanje prispevkov za socialno varnost


3.1 Vključitev v obvezno socialno zavarovanje


Fizične osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, so ena izmed kategorij oseb, ki se na podlagi svoje aktivnosti obvezno vključijo v sistem obveznega socialnega zavarovanja v RS, če niso zavarovane iz druge prednostne pravne podlage (iz delovnega razmerja). V predpisih o socialnem zavarovanju so te osebe poimenovane kot samozaposlene osebe. V obvezno zavarovanje se praviloma vključijo za polni delovni čas.


Obvezno zavarovanje za samozaposleno osebo se začne z dnem vpisa v predpisan register oziroma z dnem izbrisa iz registra, z dnem, ko izpolni pogoje za zavarovanje iz drugega pravnega naslova (iz naslova delovnega razmerja), z začetkom osebnega stečaja, z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja (če je zavarovanec tujec, ki za delo v RS potrebuje delovno dovoljenje).


Samozaposlena oseba je obvezno vključena v vsa področja obveznega zavarovanja:

  • pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • zdravstveno zavarovanje,
  • zavarovanje za starševsko varstvo,
  • zavarovanje za primer brezposelnosti.

3.1.1 Vlaganje prijav in odjav zavarovanja


Samozaposleni mora sam vložiti prijavo in odjavo zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na vstopni točki VEM oziroma preko sistema e-VEM, najpozneje v 8 dneh po začetku opravljanja dejavnosti.

3.2 Osnova za plačilo prispevkov - zavarovalna osnova

 

Določitev zneska zavarovalne osnove

 

Samozaposlene osebe plačujejo prispevke od zavarovalne osnove. Zavarovalna osnova je skladno s 145. členom ZPIZ-2 določena v višini dobička zavarovanca, ugotovljenega v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunanega na mesec. Za samozaposlene se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove zniža za 25 % (v letu 2014 za 30 %, v letu 2015 pa za 28 %). Najvišja možna zavarovalna osnova je določena v višini 3,5-kratnika povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
 
Če dobiček samozaposlenega ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS (v nadaljevanju: PPL), je zavarovalna osnova 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (v nadaljevanju: PP).
 
Prehodno obdobje za določitev dobička za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižje zavarovalne osnove


Po določbi drugega in enajstega odstavka 410. člena ZPIZ-2 znaša dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja zavarovalna osnova:
- v letu 2013: minimalna plača,
- v letu 2014: minimalna plača,
- v letu 2015: 54 % PP
- v letu 2016: 56 % PP,
- v letu 2017: 58 % PP,
- v letu 2018: 60 % PP.

 

Podrobnejše pojasnilo o določitvi zavarovalne osnove v letu 2014:

 

Kdaj se zavarovalna osnova določi na novo?

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov – iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani RS, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS, za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun dohodnine se pri tem šteje obračun, ki je bil oziroma bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april.

 

Po navedenem postopku določena zavarovalna osnova se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

 

Zavarovalna osnova ob vstopu v obvezno zavarovanje

 

Zavezanec – samozaposlena oseba ob vstopu v zavarovanje plačuje prispevke od zavarovalne osnove v znesku, ki je določen kot minimalna osnova v posameznem obdobju. Izjema velja za zavezanca, ki je bil v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovan na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru se prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, od katere je zavezanec plačeval prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

 

Oprostitev plačila prispevkov ob prvem vpisu v poslovni register ali drug predpisan register (velja od 1. 7. 2013 dalje)

 

Skladno s štirinajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2 so samozaposleni oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca po prvem vpisu v poslovni register ali drug register oziroma evidenco:


• v prvih 12 mesecih v višini 50 % zneska prispevka,
• v naslednjih 12 mesecih v višini 30 % zneska prispevka.


Podrobnejše pojasnilo v zvezi z oprostitvijo plačila prispevkov ob prvem vpisu

 

Znižanje zavarovalne osnove

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se ne določi na novo.

 

 

 

3.3 Stopnje prispevkov za socialno varnost


Stopnje prispevkov za socialno varnost so določene v členih od 8 do 14 ZPSV in so razvidne iz spodnje tabele.

 

 

Prispevek delojemalca

Prispevek delodajalca

Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,50 %

8,85 %

Za zdravstveno zavarovanje

6,36 %

6,56 %

Za starševsko varstvo

0,10 %

0,10 %

Za zaposlovanje

0,14 %

0,06 %

Za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

/

0,53 %

SKUPAJ

22,10 %

16,10 %



3.4 Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost


Samozaposleni so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost delojemalca in prispevkov delodajalca.


Po 352. členu ZDavP-2 samozaposleni izračunavajo prispevke za socialno varnost v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za socialno varnost. Obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost je predpisan s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št. 138/06, 126/08).


Samozaposleni obračun prispevkov za socialno varnost predloži na obrazcu Obračun prispevkov za socialno varnost – OPSVZ obrazec in predloži davčnemu organu do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (353. člen ZDavP-2). V enakem roku mora prispevke tudi plačati na predpisane vplačilne račune.


Samozaposleni OPSVZ obrazec predložijo izključno v elektronski obliki preko storitev elektronskega poslovanja DURS – http://edavki.durs.si. Dostop in oddaja obračunov je mogoča z uporabo certificiranih digitalnih potrdil. Navodila za registracijo in uporabo potrdil so objavljena na spletnem naslovu http://edavki.durs.si v področju »Registracija«.

3.5 Plačevanje pavšalnih prispevkov za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic


Zavezanci, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic oziroma so v obvezno zavarovanje vključeni na drugi podlagi (praviloma na podlagi delovnega razmerja), so obvezno zavarovani za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Iz tega naslova plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja v pavšalnih zneskih. Ob plačilu teh prispevkov zavezanci davčnemu organu ne predlagajo obračuna prispevkov, saj za te primere ni predpisan obrazec.

3.5.1 Pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje


Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 je oseba, ki samostojno opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2, obvezno zavarovana za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.


Skladno s prvim odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za navedene zavezance plača v pavšalnem znesku, ki ga določi zavod. Pavšalni znesek je določen na podlagi Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. Pavšal se spreminja enkrat letno na podlagi spremembe navedenega sklepa.


Veljavni znesek pavšala za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je objavljen na spletni strani DURS v rubriki Fizične osebe z dejavnostjo/Davki, prispevki in druge obvezne dajatve - za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost/Prispevki za socialno varnost/Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.


Zavezanci plačujejo navedeni prispevek mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec. Če v mesecu opravljajo dejavnost 15 dni ali manj, ti zavezanci plačajo polovico predpisanega zneska.

3.5.2 Pavšal za zdravstveno zavarovanje


Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (osebe, ki opravljajo dejavnost, hkrati pa so zaposlene in iz tega naslova obvezno zavarovane), so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena ZZVZZ.


Od februarja 2014 dalje osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, plačujejo prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v mesečnem znesku, ki se določi v višini 0,53 % od povprečne bruto plače za oktober preteklega leta.


Od februarja 2014 dalje osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, plačujejo tudi mesečni prispevek na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.a člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-M (Uradni list RS, št. 91/2013), po stopnji 6,36 % od zneska 25 % povprečne bruto plače za oktober preteklega leta.


Zneski navedenih prispevkov, ki veljajo v tekočem obdobju, so objavljeni na spletni strani DURS.


Zavezanci navedene prispevke plačujejo mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec – ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu.



4 Identifikacija za namene DDV


Davčni zavezanec, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost skladno s 5. členom ZDDV-1 in v obdobju zadnjih 12 mesecev preseže oziroma je verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa, mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

 

V obdavčljiv promet iz prvega odstavka se pri fizični osebi všteva obdavčljiv promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba).

 


Če povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, se za namene 94. člena ZDDV-1 skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.


Davčnim zavezancem, ki opravljajo izključno oproščeno dejavnost, ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.


Davčni zavezanec pristojnemu davčnemu uradu predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla znesek 50.000 evrov.


Davčni zavezanec lahko zahtevek za izdajo identifikacijske številke predloži že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme, itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu uradu predloži pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.


Davčni zavezanec mora predložiti prijavo oziroma zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV v elektronski obliki preko sistema e-Davki. V zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV mora navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P2.


Davčni zavezanec, ki se prostovoljno odloči za obračunavanje DDV skladno z ZDDV-1, mora svojo izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.


5 Druge obveznosti


Če fizična oseba, ki opravlja dejavnost, zaposluje delavce, mora le-te prijaviti v obvezno socialno zavarovanje pri prijavno odjavni službi ZZZS, najpozneje v 8 dneh po zaposlitvi.


Skladno s 134. členom ZDR mora delodajalec delavcu zagotavljati plačo za mesečna obdobja, izplačati pa najkasneje 18. v mesecu za pretekli mesec. Delodajalec je dolžan izdati delavcu, ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja koledarskega leta za preteklo leto, pisni obračun plače in nadomestila plače ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.


Na dan izplačila plače, nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, mora delodajalec kot plačnik davka davčnemu organu predložiti obračun davčnih odtegljajev (REK-1 obrazec), v katerem opravi obračun akontacije dohodnine ter obveznih prispevkov za socialno varnost. Obračunane obveznosti mora delodajalec plačati na dan izplačila dohodka.


Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora davčnemu organu predložiti obračun davčnega odtegljaja tudi v primeru morebitnih drugih izplačil obdavčljivega dohodka, ki ga kot plačnik davka opravi fizičnim osebam (npr. avtorski honorar, izplačilo fizični osebi po pogodbi o delu, izplačila dijakom in študentovm za obvezno prakso, itd.). Obračun davčnega odtegljaja mora predložiti na ustreznem REK obrazcu (REK-1a, REK-2) na dan izplačila dohodka, v enakem roku mora plačati obračunane davke in prispevke.


Vsebina in oblika REK obrazcev ter način predložitve davčnemu organu je določen s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12). Plačnik davka predloži REK obrazec v elektronski obliki po sistemu eDavki na spletni naslov: http://edavki.durs.si.


6 Informiranje


Davčni zavezanec lahko potrebne informacije in dodatna pojasnila dobi na pristojnem davčnem uradu. Podatki o davčnih uradih in uradnih urah.


Informacije in podrobnejša pojasnila so na voljo tudi na spletnih straneh davčne uprave na naslovu: http://www.durs.gov.si/si/, kjer so objavljeni tudi davčni predpisi ter predpisani obrazci z navodili za njihovo izpolnjevanje in pojasnila.