Pojasnilo DURS, št. 4251-20/2007, 9. 11. 2007

Zavezanka sprašuje, ali so prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje davčno priznani stroški. Gre za primer, ko delodajalec sklene pogodbo o financiranju v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2007, v tem letu pa plača navedene prispevke tudi za nazaj, in sicer od 1. 1. 2001. V zvezi s tem pojasnjujemo:

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 – UPB4 (Uradni list RS, št. 109/06) je zbiranje prispevkov delodajalcev zato, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali zavarovanci kot izvajalci posebno težkih in zdravju škodljivih del ter zavarovanci kot izvajalci del, ki jih po neki starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati (279. člen ZPIZ-1). Delovna mesta, za katera morajo delodajalci plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, so določena s posebnim seznamom na podlagi določb 280. in 282. člena ZPIZ-1. Zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje so delodajalci, skladno z 281. členom ZPIZ-1. Ta člen tudi določa, da imajo prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje enak davčni status kakor prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Glede na navedeno se prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na podlagi 1. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Plačilo teh prispevkov za delojemalca torej ni boniteta, tudi če je delodajalec z zamudo obvestil sklad obveznega dodatnega zavarovanja (ki skladno s prvim odstavkom 285. člena ZPIZ-1 izvaja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje) o zaposlitvi delavca na delovnem mestu, za katero mora skleniti obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1. V tem primeru mora delodajalec skladno s prvim odstavkom 288. člena ZPIZ-1 poravnati zaostale premije skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca.

Z vidika ZDDPO-2 se prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so z zakonom predpisana obveznost delodajalca, obravnavajo kot davčno priznani odhodki in se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu z računovodskimi standardi v izkazu poslovnega izida (po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 v povezavi z 29. členom tega zakona).

Kot davčno priznani odhodki se prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje upoštevajo tudi pri ugotavljanju davčne osnove ob spremembah računovodskih usmeritev in popravkih napak, pri katerih se v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi preračuna preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala. Podlaga za navedeno je 14. člen ZDDPO-2, iz katerega izhaja, da se pri davčno priznanih odhodkih zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak ter za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, upoštevajo pri zmanjšanju davčne osnove v obdobju, v katerem je bila računovodska usmeritev spremenjena oziroma so bile napake popravljene.

Pri tem pa je treba opozoriti zlasti, da se zamudne obresti od nepravočasno plačanih prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ne priznajo, ker so po izrecni določbi 8. a točke prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2 obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev davčno nepriznani odhodki.