Pojasnilo ZPIZS, št. 4060/2005-PJ, 27. 12. 2005

Zavezanec je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaprosil za mnenje glede izvajanja VIII. točke Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, to je: ali za zavarovance, ki v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo in niso na podlagi istega pravnega razmerja že obvezno zavarovani po petem odstavku 13. člena ZPIZ-1, za bruto znesek osebnega prejemka iz pravnega razmerja velja tudi znesek bonitete, ki pomeni vrednost ugodnosti v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi (npr. zagotovitev uporabe službenega vozila v privatne namene), ki jih izplačevalec zagotavlja prejemniku v zvezi z opravljanjem dela na podlagi tega pravnega razmerja.

Zavod je prejel tudi vprašanje v zvezi s plačevanjem prispevkov za posebne primere zavarovanja za sodnike porotnike. Enako vprašanje je Zavod prejel tudi od Okrožnega sodišča iz Novega mesta. V zvezi s tem odgovarjamo:

1. Plačevanje prispevkov za posebne primere zavarovanja od bonitet

Zavarovanci, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnjah, kakor to določa Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPSV). Zavarovanci iz 26., 27. in 28. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPIZ-1) pa morajo dodatno, in to za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, plačevati pavšalne prispevke, ki so določeni v Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/00, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: sklep).

Zavarovanci iz drugega odstavka 27. člena ZPIZ-1, ki v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so pri opravljanju tega dela obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zavod je na podlagi 213. člena ZPIZ-1 sprejel sklep, ki v VII. točki določa, da prispevke v znesku 6 odstotkov od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja za zavarovance iz drugega odstavka 27. člena ZPIZ-1 plačujejo izplačevalci tega plačila.

ZPSV v 3. členu predpisuje plačevanje prispevkov tudi od bonitet, in to od osnove, ugotovljene v skladu z zakonom o dohodnini. Bonitete so v Zakonu od dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDoh) opredeljene kot dohodek iz delovnega razmerja ali dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. 30. člen ZDoh določa, da se znesek bonitete praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene, in v nadaljevanju, če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete. Iz navedene določbe smiselno izhaja, da je treba v bruto osnovo za plačevanje 6 odstotkov pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje všteti tudi znesek bonitete, ki pomeni vrednost ugodnosti v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi.

Na podlagi navedenega se pri zavarovancih iz drugega odstavka 27. člena ZPIZ-1 v bruto znesek osebnega prejemka iz pravnega razmerja všteva tudi znesek bonitete.

2. Plačevanje prispevkov za posebne primere zavarovanja za sodnike porotnike

Izplačevalci plačila za delo sodnikov porotnikov morajo za zavarovance, ki so obvezno zavarovani, plačevati prispevke za posebne primere zavarovanja na podlagi VIII. točke sklepa, in to v višini 6 odstotkov od bruto zneska prejemka. Vprašanje se glasi, ali se pavšalni prispevek plačuje zgolj od nadomestila, ki ga sodniki porotniki prejmejo za svoje delo, ali tudi od materialnih stroškov, ki nastanejo z njihovim prihodom na obravnavo.

Osnova za plačilo 6 odstotkov prispevka za posebne primere zavarovanja ne vključuje tudi materialnih stroškov. Princip za navedeno izhaja iz ZPSV, in to iz 3. člena, ki med drugim določa, da se prispevki za socialno varnost ne plačujejo od povračil stroškov, ki ne presegajo s predpisom vlade določenega zneska teh stroškov (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo). Od prejemkov, namenjenih pokritju stroškov, se prav tako po 100. členu ZDoh ne plačuje dohodnina.

Na podlagi navedenega je treba obračunati in plačati prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni tudi od bonitet, ki pomenijo plačilo za delo iz drugega pravnega razmerja iz VIII. točke sklepa, ni pa treba obračunati in plačati prispevkov za poklicno bolezen in poškodbe pri delu od materialnih stroškov, ki so izplačani sodnikom porotnikom, če ti stroški ne presegajo zneska, določenega z uredbo.