Obveznost plačila akontacije dohodnine od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev

Pojasnilo DURS, št. 42401-10191/2005, 11. 7. 2005

V zvezi z vprašanji, ki zadevajo obveznost plačila akontacije dohodnine od obresti, ki jih je izplačala Slovenska odškodninska družba d. d. od obveznic SOS2E, pojasnjujemo:

Obseg davčne obveznosti je določen v 5. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1 in 53/05; v nadaljevanju: ZDoh-1): rezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka), nerezident pa je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

V skladu s 5. točko prvega odstavka 10. člena ZDoh-1 imajo obresti vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala oseba ali je bil zaračunan osebi, rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Obresti se po določbi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZDoh-1 vključujejo v dohodek iz premoženja. V zvezi z obrestmi je v prvem odstavku 70. člena med drugim določeno, da med obresti po 4. poglavju ZDoh-1 - dohodek iz premoženja - sodijo tudi obresti od dolžniških vrednostnih papirjev.

Akontacija dohodnine od obresti se izračuna in plača v višini 25 odstotkov od davčne osnove, ugotovljene v skladu z 72. in 74. do 77. členom, kakor to določa tretji odstavek 124. člena ZDoh-1.

V primerih, ko je z neko državo sklenjena bilateralna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, je treba upoštevati tudi ustrezne določbe te pogodbe, ki zadevajo posamezno vrsto obdavčljivega dohodka, oziroma uporabiti metodo izogiba dvojnega obdavčevanja, ki je določena s konkretno pogodbo.

Pravila v zvezi z obdavčevanjem obresti, ki nastanejo v eni državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, so določena v 11. členu konvencije, sklenjene med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom (Uradni list - MP, št. 6/02; v nadaljevanju: konvencija).

Po prvem odstavku 11. člena navedene konvencije se lahko obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici (v državi rezidenstva, torej na Danskem), če je takšen rezident upravičeni lastnik obresti. Nadalje je v drugem odstavku tega člena določeno, da se takšne obresti lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo in v skladu z zakonodajo te države (v državi vira, torej v Sloveniji), če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako zaračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti. Izraz "obresti", kakor je uporabljen v tem členu konvencije, pomeni tudi dohodek iz obveznic ali zadolžnic.

Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka je določeno v 2. podpoglavju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 in 56/05-skl. US; v nadaljevanju: ZDavP-1), od 244. - 250. člena. Če plačnik davka ni ravnal v skladu z 245. členom tega zakona, ki ureja znižanje ali oprostitev davčnega odtegljaja, in je ne glede na ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba, obračunal davek po stopnjah, določenih z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom, ali je od tega dohodka izračunal in odtegnil davek in je bil zato plačan višji znesek davka, kakor če bi bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, lahko prejemnik dohodka na podlagi prvega odstavka 247. člena ZDavP-1 zahteva vračilo davka, ki pomeni razliko med zneskom davka, izračunanim po stopnji, določeni z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom, in zneskom davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno pogodbo. V tretjem odstavku 247. člena tega zakona je tudi določeno, da se prejemniku dohodka davek v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena vrne na podlagi njegovega pisnega zahtevka (Zahtevek za vračilo davka od obresti na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka - MF - DURS, obr. KIDO 10), ki ga vloži pri pristojnem davčnem organu.

Krajevno pristojnost za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji ureja ZDavP-1 v 92. členu. Ta določa, če ni s tem zakonom, z zakonom o obdavčenju ali z zakonom, ki ureja področje davčne službe, drugače določeno, da je za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji v primerih, ko je stvarno pristojna Davčna uprava Republike Slovenije, pristojen davčni urad, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register ali na območju katerega je nastala oziroma bi lahko nastala davčna obveznost.

Na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1 in 59/05-odl. US; v nadaljevanju: ZDS-1) mora fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, predložiti prijavo za vpis v davčni register pri davčnem uradu, kjer ima sedež izplačevalec dohodkov.

Glede na navedene zakonske določbe predloži prejemnik obresti izpolnjen obrazec KIDO 10 zaradi uveljavljanja vračila davčnega odtegljaja od obresti pri davčnem uradu, kjer ima sedež izplačevalec obravnavanega obdavčljivega dohodka (v obravnavanem primeru Slovenska odškodninska služba d. d.).

Na vprašanje, na kateri račun mora plačnik davka plačati davčni odtegljaj pojasnjujemo, da Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 141/04) določa podračune, na katere zavezanci plačujejo obvezne dajatve in druge javnofinančne prihodke, ki pripadajo državi, občinam, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter drugim prejemnikom, hkrati pa določa tudi način plačevanja na podračune javnofinančnih prihodkov.

Upoštevajoč navedeno, mora plačnik davka (Slovenska odškodninska služba d. d.) za davčnega zavezanca plačati davčni odtegljaj na ustrezni podračun v korist upravičenega proračunskega uporabnika.

Pojasnjujemo še, da so obrazci zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb objavljeni tudi na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije, in to v slovenskem in angleškem jeziku, tako tudi Zahtevek za vračilo davka od obresti na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka - KIDO 10. Obrazec lahko natisne in pošlje pristojnemu davčnemu uradu.