Pojasnilo DURS, št. 42401-315/2005, 19. 5. 2005

Zavezanec navaja, da bo na podlagi pogodbe o delu opravljal prevajalske storitve za Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Delo bo občasno; opravljal ga bo v Sloveniji. Dohodek mu bo izplačevalo Sodišče Evropskih skupnosti. Zanima ga, ali ti dohodki sodijo v obdavčitev po slovenskih davčnih predpisih. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

V 22. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 17/05 - UPB1), v nadaljevanju: ZDoh-1, je določeno, da se ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona dohodnina ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali v Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma v Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takšnega rezidenta.

Na podlagi navedb je razvidno, da dohodka ne bo dosegel kot uslužbenec v naštetih institucijah, to pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za oprostitev plačila dohodnine po navedenem 22. členu ZDoh-1.

Prav tako je iz navedb razumeti, da je to dohodek, ki ga bo dosegel v odvisnem razmerju, kakor je določeno v 18. členu ZDoh-1. Tako doseženi dohodek velja za dohodek iz zaposlitve iz drugega pogodbenega razmerja v skladu s 26. členom ZDoh-1.

Po določbi prvega in drugega odstavka 23. člena ZDoh-1 vključuje dohodek iz zaposlitve vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba, v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo. Kot zaposlitev velja vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali je to fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, in ne glede na čas trajanja zaposlitve.

V 24. členu ZDoh-1 je določeno, da dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Za dohodek iz zaposlitve veljata dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali iz razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu.

V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDoh-1 dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezen dohodek za opravljano delo ali storitev. Na podlagi drugega odstavka istega člena veljata za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja tudi dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.

V skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZDoh-1 je davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. V skladu z devetim odstavkom 121. člena ZDoh-1 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

V tem primeru bo dohodek izplačala oseba, ki ni plačnik davka v skladu z ZDoh-1 in z zakonom, ki ureja davčni postopek, zato akontacijo dohodnine od tega dohodka ugotovi davčni organ na podlagi zavezančeve napovedi, kakor to določa drugi odstavek 267. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 - UPB1), v nadaljevanju: ZDavP-1. Način in rok vložitve napovedi sta določena v 270. členu ZDavP-1. V skladu s to določbo mora davčni zavezanec napoved za odmero akontacije dohodnine vložiti pri davčnem organu do desetega dne v mesecu za dohodke, prejete v preteklem mesecu, in to na obrazcu MF-DURS, obr. DOHZAP, št. 2, ki je Priloga 2 Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnini (Uradni list RS, št. 130/04).

Navedeni dohodki se vštevajo v letno davčno osnovo zavezanca za dohodnino, zato bo te dohodke moral napovedati tudi v letni napovedi za odmero dohodnine.