POJASNILO GLEDE OBDAVČITVE OBRESTI OD DENARNIH DEPOZITOV, DOSEŽENIH PRI BANKAH IN HRANILNICAH, USTANOVLJENIH V SKLADU S PREDPISI V SLOVENIJI, PO ZAKONU O DOHODNINI


Pojasnilo DURS, št. 4210-246/2009, 6. 1. 2010 (pojasnilo dopolnjeno 6. 5. 2014)


Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) so med drugim predmet obdavčitve tudi obresti od denarnih depozitov, dosežene pri bankah in hranilnicah. V nadaljevanju pojasnjujemo le davčno obravnavo obresti od denarnih depozitov, doseženih pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: obresti od denarnih depozitov). Davčna obravnava doseženih obresti od denarnih depozitov je odvisna od tega ali so dosežene v svojstvu:

  • fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti ali
  • fizične osebe, ki opravlja dejavnost,

kar pojasnjujemo v nadaljevanju.


1. Davčna obravnava obresti od denarnih depozitov fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti oziroma v poslu, na podlagi katerega se izplačujejo obresti, nastopa kot fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti


Po III.6.1. poglavju ZDoh-2 (Obresti) se med drugim obdavčujejo tudi obresti od denarnih depozitov, če jih dosega fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti oziroma se pri sklepanju pogodbe o denarnem depozitu izkazuje kot fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti. Pri tem naj pojasnimo, da se dohodnine ne plačuje od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled (2. točka 82. člena ZDoh-2). V primeru, ko so sredstva na transakcijskih računih določene ciljne skupine obrestovana po višji obrestni meri, kot velja za ostale komitente, gre po vsebini za obresti, primerljive obrestim od vezanih denarnih sredstev ali varčevanja pri bankah in hranilnicah. V teh primerih se celoten znesek doseženih obresti obdavčuje kot obresti, dosežene od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU. Pojasnilo v zvezi z navedenim je na voljo na spletnih straneh Davčne uprave RS.


1.1 Pri fizični osebi, rezidentu Republike Slovenije


V primeru denarnih depozitov so dosežene obresti davčna osnova, če ni s tem zakonom drugače določeno (83. člen ZDoh-2). Skladno s 133. členom ZDoh-2 se seštevek davčnih osnov od navedenih obresti zmanjša za 1.000 eurov, pod pogojem, da jih doseže rezident.


Dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident od denarnih depozitov, se izračuna in plača na letni ravni (četrti odstavek 134. člena ZDoh-2). Ugotovi jo davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, kot to določa sedmi odstavek 325. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 20/09-ZDoh-2D, 110/09). To pomeni, da v tem primeru banka oz. hranilnica ne nastopa kot plačnik davka po 58. členu ZDavP-2.


Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri davčnem uradu. Napovedi ni dolžan vložiti davčni zavezanec razident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska 1.000 eurov.


Od dohodka iz kapitala, kamor se vštevajo tudi obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dohodnino izračuna davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Pri tem seštevek davčnih osnov zmanjša za 1.000 eurov, od razlike pa izračuna dohodnino po stopnji 20 %* in se šteje kot dokončen davek.


1.2 Pri fizični osebi, rezidentu države članice EU


Po drugem odstavku 33. člena ZDoh-2, fizična oseba, ki je rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od dohodka od prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v skladu z 10. podpoglavjem, prvega poglavja petega dela ZDavP-2, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti, - če je upravičeni lastnik navedenega dohodka. Med dohodke od prihrankov v obliki plačil obresti se med drugim vštevajo tudi obresti od denarnih depozitov.


1.3 Pri fizični osebi, rezidentu države, ki NI članica EU


V primeru, ko obresti od denarnih depozitov doseže rezident države, ki ni članica EU, je plačnik davka t.j. banka oz. hranilnica dolžna izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino od celotnega zneska doseženih obresti. Oprostitev v višini 1.000 eurov iz 133. člena ZDoh-2 namreč velja le za rezidente RS. Šteje se, da je plačnik davka, ki je odtegnil davčni odtegljaj, davčni odtegljaj odtegnil v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Pri tem naj opomnimo, da imajo rezidenti države, ki ni članica EU in ima Slovenija s to državo sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka možnost uveljavljanja ugodnosti iz navedenih pogodb skladno s 2. podpoglavjem (Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja) II. Poglavja ZDoh-2.


1.4 Obveznost dajanja podatkov po 337. členu ZDavP-2 (avtomatično dajanje podatkov)


Med drugimi banka oz. hranilnica, skladno s prvim in drugim odstavkom 337. člena ZDavP-2, velja za osebo, zavezano za dajanje podatkov o obrestih od denarnih depozitov, doseženih pri rezidentih RS. Zato mora davčnemu organu in davčnemu zavezancu (prejemniku obresti od denarnih depozitov) dostaviti podatke o doseženih obrestnih do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto (četrti odstavek 337. člena).


Ko obresti na denarne depozite doseže rezident, države članice EU ne velja dolžnost dajanja podatkov po 337. členu ZDavP-2. V tem primeru se podatki o doseženih obrestih dajejo v skladu z določbami 10. podpoglavja I. poglavja petega dela ZDavP-2.


V primeru, ko obresti na denarne depozite doseže rezident države, ki ni članica EU mora banka izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino v obračunu davčnega odtegljaja. Skladno s petim odstavkom 337. člena ZDavP-2 se šteje, da je oseba, zavezana za dostavo podatkov (banka oz. hranilnica), izpolnila obveznost do dajanja podatkov davčnemu organu po tem členu, za tiste dohodke, za katere je davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja v skladu s tem zakonom.



2. Davčna obravnava obresti na denarne depozite, dosežene pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost


V skladu z 2. točko prvega odstavka 54. člena ZDoh-2 kot prihodek pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ne štejejo obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju ZDoh-2, in dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, določeni pogoji in način poslovanja z njimi.


V zvezi z določbo, kateri prihodki od obresti se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti izključujejo, je Ministrstvo za finance izdalo pojasnilo št. 421-254/2008/2 z dne 19. 12. 2008. V skladu s tem pojasnilom se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz prihodkov izključujejo obresti, pri katerih sta hkrati izpolnjena dva pogoja:

  • gre za obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju ZDoh-2, in
  • gre za obresti, dosežene na podlagi določenih dolžniških vrednostnih papirjev.

Vse ostale obresti se obravnavajo kot prihodki iz dejavnosti, če fizična oseba v poslu, na podlagi katerega se izplačujejo obresti, nastopa kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in se posel temu ustrezno evidentira v poslovnih knjigah fizične osebe.


Tako se pri fizični osebi, ki se pri sklepanju pogodbe o denarnem depozitu izkazuje kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, izplačane obresti na denarne depozite obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti.


Obdavčitev izplačanih obresti na denarne depozite kot dohodka iz dejavnosti je odvisna od načina ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti pri posameznem davčnem zavezancu, in sicer:


I. Fizična oseba, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, obresti na denarne depozite evidentira v poslovnih knjigah kot finančni prihodek. V davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki ga mora davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, ugotovi davčno osnovo (t.j. dobiček, ki se ugotovi kot razlika med vsemi prihodki in odhodki), od katere izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.


II. Za fizično osebo, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (pojasnilo se uporablja za izplačila opravljana do 31. 12. 2012), akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pri izplačilu obresti na denarne depozite, izračuna in odtegne banka oz. hranilnica, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v RS. Navedeno izhaja iz določbe 305. člena ZDavP-2, ki določa, da v primeru, ko se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora predložiti obračun davčnega odtegljaja davčnemu organu ter plačati davčni odtegljaj najpozneje na dan izplačila dohodka. Fizični osebi, ki opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, davčni organ izda potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po določbi 310. člena ZDavP-2 je fizična oseba dolžna predložiti potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov izplačevalcu dohodka, kadar je to oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka. Izplačevalec dohodka, ki posluje s samostojnim podjetnikom posameznikom ali posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost, je ob izplačilu dolžan preveriti obstoj potrdila, če davčni zavezanec potrdila ne predloži. Banka oz. hranilnica lahko, v skladu z določbo četrtega odstavka 19. člena ZDavP-2, pri davčnem organu preveri, ali je bilo fizični osebi, ki opravlja dejavnost, za posamezno leto izdano potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Na podlagi potrdila o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora banka oz. hranilnica pri izplačilu obresti na denarne depozite izračunati davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja od osnove in po stopnji določeni z ZDoh-2.

 

III. Fizična oseba, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (ta del pojasnila se uporablja za izplačila obresti, opravljena od 1. 1. 2013 dalje) mora dosežene obresti na denarne depozite evidentirati v evidenci knjigovodskih listin kot prihodek, ki povečuje davčno osnovo v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Obresti se evidentirajo na podlagi obračunane realizacije, razen obresti, ki se nanašajo na depozite do 31. 12. 2012 in do tega datuma še niso plačane. Te obresti se evidentirajo v davčnem obdobju, ki sledi 31. 12. 2012.

 

V davčnem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki ga mora davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, ugotovi davčno osnovo, ki se izračuna kot razlika med dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki. Od davčne osnove z uporabo enotne stopnje izračuna dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ki predstavlja dokončni davek.




* Na podlagi 119. in 238. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ - ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12) je stopnja od 1. 1. 2013 dalje 25 %.