BROŠURA – DOHODEK IZ KAPITALA

NOVOSTI NA PODROČJU DOHODKA IZ KAPITALA


Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. januarja 2007, in novela Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005 sta prinesla pomembno novost, da se dohodki fizične osebe glede na njihovo naravo obravnavajo različno. Dohodek iz zaposlitve, iz dejavnosti, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa premoženjske pravice in drugi dohodki se v načelu obdavčujejo tako, da se vključujejo v letno dohodninsko napoved oz. prek letne davčne osnove, sintetično prek progresivnih stopenj (16, 27, 41 ali 50 odstotkov) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Dohodki iz kapitala pa se od leta 2006 ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, ker se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje kot dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotkov, in brez upoštevanja davčnih olajšav.


Zakon o dohodnini vključuje med dohodek iz kapitala:

  • obresti
  • dividende
  • dobiček iz kapitala

1. OBRESTI


Kaj se obdavčuje kot obresti

  • obresti od posojil
  • obresti od dolžniških vrednostnih papirjev
  • obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev
  • obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov
  • dohodek iz oddajanja v finančni najem
  • dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem)
  • dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register
  • dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja
  • dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti
  • vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije
  • diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo)


Kdaj se šteje, da so obresti dosežene


Obresti so dosežene, ko so prejete, to pomeni izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu.


Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile obračunane, ne pa tudi izplačane, in zavezanec z njimi še ne more razpolagati, pod pogojem, da se je zavezanec rezident odločil za tak način obdavčitve (da se obresti, obračunane v posameznem letu, tudi obdavči v letu, ko so bile obračunane in ne šele po poteku vezave ali varčevanja) in o tem obvestil banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila sklenjena pogodba. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo).

 

Od katerih obresti se ne plačuje dohodnine

  • od obresti, obračunanih do 1. januarja 2005 (razen obresti na posojila)
  • od dohodka iz življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005
  • od obresti zaradi neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov
  • od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, npr. pri banki
  • od dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki se izplača zaradi smrti osebe
  • od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo pred potekom desetih let
  • od obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS), ki je sklenjena za najmanj pet let (razen obresti pri odstopu od pogodbe)
  • od 50 odstotkov obresti na obveznice SOS2E, ki jih je prejel denacionalizacijski upravičenec kot tudi njegovi dediči, če je denacionalizacijski upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in jim slovenski odškodninski sklad oziroma slovenska odškodninska družba navedene obveznice izroči na podlagi sklepa o dedovanju
  • obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo)


Davčna osnova


Splošno pravilo je, da predstavljajo davčno osnovo dosežene obresti.


Navedeno pravilo ne velja za določene dohodke, ki se sicer obdavčujejo kot obresti, vendar se njihova davčna osnova ugotavlja na drugačen način, in sicer od:


a) obresti iz dolgoročno (več kot eno leto) vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU – davčna osnova je enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem obvesti banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena (na ta način se davčno breme lahko porazdeli na posamezna leta, tako da ni celotni znesek doseženih obresti obdavčen po poteku varčevanja ali vezav);


b) dohodek iz finančnega najema – davčna osnova je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ni vračilo glavnice. V primeru, da po poteku pogodbe o finančnem najemu lastninska pravica ne preide na finančnega najemojemalca, se obdavči tudi vračilo glavnice, in sicer kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem;


c) dohodek iz življenjskega zavarovanja – davčna osnova je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom. Pri obročnih izplačilih se davčno osnovo ugotavlja po posebnih pravilih;


č) obresti, dosežene z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti – davčna osnova so dosežene obresti (npr. izplačilo kupona pri obveznicah);


d) obresti, dosežene ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja – davčna osnova so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja (npr. zakladne menice).

 


(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo)


Stopnje dohodnine


Od obresti, doseženih od 1. 1. 2013 dalje, se izračuna in plača dohodnina po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo)


Napoved za odmero davka


Razlikujemo dve vrsti napovedi:


1. napoved od obresti na denarne depozite

2. napoved za druge obresti


Od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, ki jih doseže rezident, plačnik davka (npr. banka ali hranilnica iz Slovenije) ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine, ko so le-te dosežene. Dohodnina se od teh obresti izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V davčno osnovo se vštevajo le obresti nad 1.000 evrov, medtem ko se v napoved vpišejo vse dosežene obresti iz tega naslova.


Seveda pa je napoved dolžan vložiti le tisti davčni zavezanec, katerega skupni znesek doseženih obresti presega 1.000 evrov.


Povezava do napovedi in navodil za izpolnjevanje napovedi, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev davčnih obveznosti: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04336-OB~P009-0000.PDF.  


(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo)


Od drugih obresti pa se dohodnina plačuje na dva načina:


1. Če dohodek izplača plačnik davka, je le-ta dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v nobeni napovedi.

2. V primerih, ko ni plačnika davka (npr. obresti, dosežene neposredno pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, obresti na dolžniške vrednostne papirje, dosežene neposredno iz tujine), pa mora te dohodke napovedati davčni zavezanec sam in sicer do 15 dne v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem organu. V teh primerih davčni zavezanec plača dohodnino od obresti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ. Tudi v primeru, ko plačnik davka je, davčni organ na podlagi napovedi, ugotovi dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident od:

  • vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance;
  • dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
    - ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
    - so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
    razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od obresti ali dividend, če ima dohodek iz finančnih instrumentov:

- vir izven Slovenije in je prejet v naravi ali je izven Slovenije neposredno reinvestiran ali

- vir v Sloveniji in je prejet v naravi ter ga je izplačala oseba


Povezava do napovedi in navodil, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04336-OB~P008-0000.PDF.


(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo)


Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z napovedjo za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU


1. VPRAŠANJE:

Kje lahko dobim obrazec napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU?


1. ODGOVOR:

Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa je tudi na spletni strani: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04336-OB~P009-0000.PDF. Omenjeni obrazec si lahko natisnete, izpolnite s pisalom in podpisanega najpozneje do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto oddate po pošti ali osebno na pristojni davčni urad oziroma izpostavo.



2. VPRAŠANJE:

Ali lahko napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU oddam po internetu?


2. ODGOVOR:

Napoved lahko oddate tudi elektronsko prek sistema eDavki na spletni strani: http://edavki.durs.si/. Za vstop v sistem eDavki potrebujete digitalno potrdilo, ki ga ob prvi prijavi registrirate. Več informacij je objavljenih na omenjeni spletni strani.



3. VPRAŠANJE:

V letu 20xx sem z depozitnim varčevanjem dobila 800 evrov obresti. Zanima me, če moram izpolnit obrazec za dohodnino do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto 20xx?


3. ODGOVOR:

Če ste dosegli le  obresti na denarne depozite v tej višini in niste dosegli obresti na denarne depozite tudi pri drugih bankah ali hranilnicah v Sloveniji ali v EU, potem niste dolžni vložiti napovedi do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto 20xx, ker je znesek teh obresti nižji od 1.000 evrov.



4. VPRAŠANJE:

V letu 20xx sem pri dveh bankah v Sloveniji dobil 1.047 evrov obresti. Ali moram v obrazec vpisati celoten znesek ali samo znesek, ki presega 1.000 evrov?


4. ODGOVOR:

V davčno napoved se vpišejo vse dosežene obresti. Davek bo odmerjen le od obresti, ki presegajo 1.000 evrov.



5. VPRAŠANJE:

Zanima me, kdo plača davek od obresti, če depozit sklene oseba kot pooblaščenec na imetnikovem osebnem računu?


5. ODGOVOR:

Če depozit sklene pooblaščenec na imetnikovem računu, pri tem pa ima pooblaščenec posebno pisno pooblastilo imetnika računam, da lahko pooblaščenec sklene pogodbo o vezavi v imenu in za račun imetnika računa, se dosežene obresti štejejo za dohodek imetnika računa. Če pa pooblaščenec nima tega posebnega pooblastila, je pogodba o vezavi sklenjena na njegovo ime (pooblaščenca), kar pomeni, da se štejejo dosežene obresti za njegov dohodek.



6. VPRAŠANJE:

Ali so banke, ki izplačujejo obresti od vezanih vlog, tudi letos dolžne zavezancu za dohodnino od obresti poslati obvestilo doseženih obresti za leto 20xx?


6. ODGOVOR:

Banke in hranilnice ustanovljene v Republiki Sloveniji so dolžne dostaviti podatke, ki se nanašajo na obresti na denarne depozite, davčnemu organu in davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.


7. VPRAŠANJE:
V letu 20xx sem dobil izplačanih 430 evrov. Naslednje leto v januarju pa sem dobil še 850 evrov obresti za preteklo leto. Ali lahko prenesem del letos izplačanih obresti kot dohodek lanskega leta.

7. ODGOVOR:

Zakon o dohodnini v 15. členu določa, da je dohodek pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

V primeru, da ste naslednje leto v januarju prejeli izplačane obresti, ki so se natekle v letu 20xx, se šteje, da je ta dohodek dosežen v naslednjem letu in ga ni potrebno vključiti v letno napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in drugih državah članicah EU. Te (850 evrov) obresti bodo predmet obdavčitve v naslednjem letu, če bo skupni znesek doseženih obresti na denarne depozite presegel znesek 1000 evrov.



2. DIVIDENDE


Kaj se šteje za dividende


To so v prvi vrsti dividende kot izplačilo udeležbe v dobičku podjetja, na podlagi lastniškega deleža. Poleg dividend so to tudi:

  • drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi (npr. delnic v delniški družbi, poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ipd.), zadrugi in drugih oblikah organiziranja vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe ali v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala, ki ne prestavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, kot tudi razdelitev v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika;
  • prikrito izplačilo dobička;
  • dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku gospodarske družbe, zadruge itn.;
  • dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve čistega dobička investicijskega sklada, razen prihodkov investicijskega sklada, doseženega na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti, ki se obdavčujejo kot obresti. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Davčna osnova in stopnje dohodnine


Davčna osnova so dosežene dividende.


Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljive tržne cene. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Plačilo dohodnine


V primeru, da dividende izplača plačnik davka, mora plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino po stopnji 25 odstotkov, in sicer za dividende dosežene od 1. 1. 2013 dalje. Dividend ne vključujemo v letno dohodninsko napoved.


V primeru, da dividendo izplača oseba, ki ni plačnik davka (v primeru, ko zavezanec dosega dividende neposredno iz tujine), mora davčni zavezanec dosežene dividende napovedati sam, in sicer do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem organu. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od dividend v 30 dneh od dneva vložitve napovedi. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine od dividend je zavezanec (prejemnik dividende) sam.

Povezava do napovedi in navodil, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04336-OB~P010-0000.PDF.


(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


3. DOBIČEK IZ KAPITALA


Kaj je kapital

  1. nepremičnine

  2. finančni kapital:
    • vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja
    • investicijski kuponi

Z dohodnino se obdavčuje dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.


NEPREMIČNINE


Kaj se obdavčuje


Obdavčuje se odsvojitev nepremičnine, pridobljene po 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala. Več ...


V katerih primerih odsvojitev se ne plačuje dohodnine (oprostitve)


1. Prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine zaradi smrti fizične osebe

2. Odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti

3. Prenos nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve

4. Prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju, razen prenosa nazaj v primeru, ko se posojeni kapital proda in vrne novo kupljeni kapital

5. Prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni


Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva.


Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga imel v lasti in tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.

Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem. Več ...


Odlog ugotavljanja davčne obveznosti


V primeru podaritve kapitala, vključno z neodplačano izročitvijo po izročilni pogodbi; zakoncu ali otroku se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži. Dobiček se ugotavlja obdarjencu, ko le-ta odsvoji nepremičnino. Za vrednost in datum pridobitve se v tem primeru šteje datum in vrednost nepremičnine v času, ko jo je pridobil darovalec. Več ...


Stopnje dohodnine


Davek se izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji.


Na vsakih pet let imetništva kapitala se znižuje in znaša:

  • po dopolnjenih petih letih 15 odstotkov,
  • po dopolnjenih desetih letih 10 odstotkov,
  • po petnajstih letih 5 odstotkov.

Več ...


Davčna osnova


Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

vrednost kapitala ob pridobitvi = nabavna vrednost kapitala + stroški (na nepremičnini opravljene investicije in stroški vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec; davek na dediščine in darila in davek na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala, stroški cenitve ob pridobitvi nepremičnine (največ 188 evrov), normirani stroški v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala)


vrednost kapitala ob odsvojitvi = v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi – stroški (davek na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine; stroški cenitve ob odsvojitvi (največ 188 evrov), normirani stroški, povezani z odsvojitvijo kapitala v višini 1 odstotka od vrednosti nepremičnine)


Povezava do napovedi in navodil, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti se nahaja na spletni strani DURS.


Več ... 

 

 

FINANČNI KAPITAL


Kaj je finančni kapital

  • vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja
  • investicijski kuponi

Za vrednostne papirje se ne štejejo dolžniški vrednostni papirji. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Obdavčljiva odsvojitev kapitala


je vsaka odsvojitev, kot npr.:

  • prodaja kapitala
  • dajanje kapitala v dar
  • zamenjava kapitala (tudi v primeru združitev in delitev gospodarskih družb)
  • unovčitev investicijskega kupona investicijskega sklada
  • izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada
  • izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja
  • zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja
  • drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Neobdavčljiva odsvojitev kapitala

  • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe
  • prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oz. zastavitelju
  • zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka
  • zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila
  • zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oz. čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oz. zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oz. zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge
  • izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža
  • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Oprostitev


Dohodnine se ne plača od dobička, doseženega pri prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij.


Prav tako se dohodnine ne plačuje pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Davčna osnova


Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.


Če je razlika negativna (izguba), se za to izgubo zmanjša pozitivna davčna osnova (dobiček), dosežena pri odsvojitvi drugega obdavčljivega kapitala, a le v istem davčnem letu. Izjema je le neizkoriščeni del izgube od odsvojitve delnic ali deležev, ki jih je zavezanec pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali deležev pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ki zniža dobiček, ki ga je zavezanec dosegel pri odsvojitvi drugih vrst kapitala in se lahko prenaša v naslednja davčna leta.


Velja posebno pravilo, po katerem izguba, dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov ne zmanjšuje dobička iz kapitala, če zavezanec v 30 dneh pridobi vsebinsko istovrstni kapital, ali če kapital, ki se odsvaja, pridobi družinski član ali pravna oseba, v kateri ima odsvojitelj 25-odstotni delež.


vrednost kapitala ob pridobitvi
= nabavna vrednost kapitala + stroški (normirani stroški v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala, povezani s pridobitvijo kapitala, in znesek davka na dediščine in darila)


Pri določanju nabavne vrednosti kapitala veljajo dodatna pravila, in sicer:

  • za nabavno vrednost investicijskega kupona, ki je bil pridobljen pred 1. januarjem 2003, se šteje vrednost 1. januarja 2006,
  • v primeru, ko je imetnik investicijski kupon pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to področje, se šteje, da je nabavna vrednost investicijskega kupona enaka vrednosti, ki se določi na podlagi nabavne vrednosti delnic pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev, upoštevaje veljavno menjalno razmerje v času zamenjave delnic pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe za investicijske kupone vzajemnega sklada,
  • v primeru, ko je bila delnica pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljena na sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost delnic pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje primerljiva tržna cena delnic 1. januarja 2006,
  • za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se šteje tržna vrednost 1. januarja 2006, če tržne vrednosti ni, pa knjigovodska vrednost 1. januarja 2006; Če je dejanska nabavna vrednost takih vrednostnih papirjev in deležev, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti na dan 1. januarja 2006, se upošteva dejanska nabavna vrednost.
  • v primeru, kadar zavezanec odsvoji delnico oziroma delež, ki jo je pridobil ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v letih 2005 ali 2006 in je bilo tako povečanje obdavčeno kot dividenda, se za nabavno vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma povečanega deleža šteje nominalna vrednost delnice ali pridobljenega oziroma povečanega deleža ob preoblikovanju.

vrednost kapitala ob odsvojitvi = v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost ob odsvojitvi – normirani stroški, povezani z odsvojitvijo kapitala (v višini 1 odstotka od vrednosti kapitala ob odsvojitvi)


(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Odlog ugotavljanja davčne obveznosti


Tudi v primeru podaritve finančnega kapitala zakoncu ali otroku se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži. Dobiček se ugotavlja obdarjencu,ko le-ta odsvoji finančni kapital. Za vrednost in datum pridobitve se v tem primeru šteje datum in vrednost finančnega kapitala v času, ko ga je pridobil darovalec.


Odlog ugotavljanja davčne obveznosti je mogoč tudi v primerih zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah. Prav tako je možen odlog davčne obveznosti v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali rezident druge države članice EU, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med podskladi.


Kot nabavna vrednost z zamenjavo pridobljenega kapitala se šteje nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove pridobitve. O odlogu ugotavljanja davčne obveznosti odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Čas pridobitve in odsvojitve kapitala


Praviloma se za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe oz. dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil.


Za čas odsvojitve kapitala se praviloma šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe oz. dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba odsvojila kapital. V primerih prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja ter pri zmanjšanju osnovnega kapitala se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklepa o prenehanju oziroma sklepa organa o zmanjšanju osnovnega kapitala. V primeru izstopa ali izključitve se za čas odsvojitve šteje datum vpisa učinka izstopa ali izključitve v register. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Vodenje evidenc kapitala


Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala po metodi zaporednih cen (FIFO): če ima zavezanec istovrstne vrednostne papirje v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju, lahko vodi ločeno evidenco istovrstnih vrednostnih papirjev. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Davčna stopnja


Dohodnina se izračuna in plača za dohodek iz kapitala dosežen do 31. 12. 2012 od davčne osnove po 20-odstotni stopnji.


Za dohodek iz kapitala dosežen od 1. 1. 2013 se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji.


Za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala se stopnja davka znižuje, tako da znaša po dopolnjenih:

  • petih letih imetništva kapitala 15 odstotkov,

  • desetih letih imetništva kapitala 10 odstotkov,

  • petnajstih letih imetništva kapitala 5 odstotkov.

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Napoved in odmera dohodnine od dobička iz kapitala


Davčni zavezanec mora napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala vložiti v 15 dneh od odsvojitve kapitala.


Napoved za dobiček od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu morajo zavezanci vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident.


Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu v preteklem letu.


Napoved z navodili, ki si jo natisnete in uporabite za izpolnite svojih davčnih obveznosti najdete na spletni strani Davčne uprave RS.  

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)


Kdo je zavezanec za dohodnino od dobička od odsvojitve kapitala – vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov po ZDoh-2


Zavezanec za dohodnino je fizična oseba, ki dosega dohodek z odsvojitvijo kapitala.


Rezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo svoj vir v Sloveniji, kot tudi od vseh dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo vir izven Slovenije.


Nerezident je zavezan za plačilo dohodnine samo od dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo svoj vir v Sloveniji. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe)

 

 

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z napovedjo za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov 


1. VPRAŠANJE:

Kje na spletnih straneh Davčne uprave RS najdem obrazec napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013?


1. ODGOVOR:

Obrazec je objavljen na spletni strani Davčne uprave RS. Omenjeni obrazec si lahko natisnete, izpolnite s pisalom in podpisanega najpozneje do 28. 2. 2014 oddate po pošti ali osebno na pristojni davčni urad oziroma izpostavo. Zavezanci morajo napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema eDavki, če so v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala, pa lahko napoved oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema eDavki.



2. VPRAŠANJE:

Ali lahko napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 odam po internetu?


2. ODGOVOR:

Napoved lahko oddate tudi elektronsko prek sistema eDavki na spletni strani: http://edavki.durs.si/. V kolikor ste v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala morate napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema eDavki. Za vstop v sistem eDavki potrebujete digitalno potrdilo, ki ga ob prvi prijavi registrirate. Več informacij je objavljenih na omenjeni spletni strani.



3. VPRAŠANJE:

Ali moram vložiti Napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 v primeru, da sem vrednostne papirje kupil v letu 2013 vendar jih še nisem prodal?


3. ODGOVOR:

Če ste delnice le kupili, niste pa jih prodali, potemtakem ne vložite napovedi.



4. VPRAŠANJE:

V letu 2013 sem prodala delnice podjetja, ki sem jih pridobila v procesu lastninskega preoblikovanja. Ali moram oddati napoved?


4. ODGOVOR:

Ne, napovedi v tem primeru ne vložite. Napovedi namreč ne vložijo zavezanci, ki so dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij.



5. VPRAŠANJE:

Ali morajo tudi otroci (brez drugih dohodkov) oddati napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013?


5. ODGOVOR:

Tudi otroci morajo vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 če so v letu 2013 odsvojili vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone.



6. VPRAŠANJE:

V letu 1999 sem kupil delnice. Katero nabavno vrednost ob pridobitvi vpišem v popisni list napovedi?


6. ODGOVOR:

Ker je kapital pridobljen pred 1. januarjem 2003, vpišete kot nabavno vrednost kapitala njegovo tržno vrednost na dan 1. 1. 2006 (enotni trgovalni tečaj borze na dan 30. 12. 2005), če pa kapital nima tržne vrednosti pa se vpiše njegova knjigovodska vrednost na dan 1. 1. 2006. Podatek lahko pridobite pri izdajatelju vrednostnega papirja.



7. VPRAŠANJE:

Ali je potrebno prijaviti prodajo obveznic SOS2E (upravičenci jih pridobijo kot odškodnino v postopkih denacionalizacije)?


7. ODGOVOR:

Dohodnine od odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev (kar obveznice SOS2E tudi so) se po ZDoh-2 ne plača, zato se njihova odsvojitev v napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 ne vpisuje.



8. VPRAŠANJE:

Zanima me kje v Napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 lahko uveljavljam znižanje davčne osnove v višini 1 % za stroške borznega posredovanja?


8. ODGOVOR:

Zakon o dohodnini določa ugotavljanje vrednosti kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi. Tako se v nabavno vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo normirani stroški v višini 1 % od nabavne vrednosti kapitala, prav tako pa se vrednost kapitala ob odsvojitvi zmanjša za normirane stroške povezane z odsvojitvijo kapitala v višini 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi.


Navedeno pomeni, da bo davčni organ v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov upošteval normirane stroške, ki povečujejo nabavno vrednost oz. zmanjšujejo vrednost kapitala ob odsvojitvi, zato zavezanec podatkov o normiranih stroških v davčni napovedi ne vpisuje.



9. VPRAŠANJE:

Zanima me, kako se uveljavlja izgubo pri prodaji delnic, če je ob prodaji, prodajna vrednost nižja od vrednosti, po kateri so bile delnice kupljene, v istem letu pa sem prodala tudi delnice drugega podjetja, ki pa so ustvarile dobiček.

Ali se pri odmeri davka od odsvojitve vrednostnih papirjev izguba in dobiček pobotata, in se nato odmeri davek, oz. kako se odmeri davek od dobička v tem primeru?


9. ODGOVOR:

Zakon o dohodnini ureja davčno osnovo od dobička iz kapitala. Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo, zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.


Navedeno pomeni, da Zakon o dohodnini dovoljuje poračunavanje izgube s pozitivnimi davčnimi osnovami za dobiček iz kapitala med vsemi vrstami kapitala, doseženimi v istem davčnem letu.

 

Izjema je le neizkoriščeni del izgube od odsvojitve delnic, ki jih je zavezanec pridobil pred pridobitvijo novih delnic pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ki zniža dobiček, ki ga je zavezanec dosegel pri odsvojitvi drugih vrst kapitala in se lahko prenaša v naslednja davčna leta.



10. VPRAŠANJE:
Sem redni študent, beležim pa tudi dobiček zaradi odsvojitve vrednostnih papirjev. Ali mi zaradi posebne osebne olajšave za študente ni potrebno plačati davka na kapitalski dobiček? Kaj pa zaradi splošne olajšave?


10. ODGOVOR:

Splošna olajšava in olajšava za študente ne vplivata na obdavčitev dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev. Dobički iz kapitala se obdavčujejo cedularno, kar pomeni, da se ti dohodki ne vključujejo v letno dohodninsko napoved.



11. VPRAŠANJE:

Kolikšna je davčna stopnja za prodajo delnic (razlika med prodajno in odkupno vrednostjo)?

Poleg navedenega me zanima, če v letošnjem letu opravim nakup delnic in jih ne prodam v tekočem letu, če moram vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička, ali se vloži v letu, ko se prodajo delnice?


11. ODGOVOR:

Stopnja dohodnine od tako doseženega dobička znaša 25 %, znižuje pa se vsakih pet let imetništva kapitala (na 15 %, 10 % in 5 %), pri čemer se dohodnine ne plača po 20 letih imetništva.


Napoved se vloži v letu, ko se delnice odsvojijo oz. prodajo in ne v letu pridobitve.