OPRAVLJANJE STORITEV NOVINARJEV, KI SO VPISANI V RAZVID SAMOSTOJNIH NOVINARJEV

Pojasnilo DURS, št. 42404-9/2005, 26. 1. 2005

Zavezanec navaja, da ima sklenjene pogodbe z novinarji, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo. Navaja, da zanj opravljajo storitve, ki so po novi zakonodaji odvisne narave. Sprašuje ali lahko samostojnim novinarjem, ki so vpisani v razvid, izplačate dohodek iz dejavnosti z upoštevanjem 25 % normiranih odhodkov in 15 % posebne osebne olajšave za samostojne novinarje. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

V 21. členu Zakona o medijih je določeno, da je novinar oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlen pri izdajatelju medija ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar). V 22. členu navedenega zakona pa je določeno, da se status samostojnega novinarja pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po poprejšnjem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. V razvid so lahko vpisani tudi novinarji, ki so v delovnem razmerju za manj kakor polovico polnega delovnega časa (6. člen uredbe o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige, Uradni list RS, št. 105/01).

Glede na zavezančevo ugotovitev, da novinarji, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, pri vas opravljajo dela ali storitve, ki se v smislu 18. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 - popr., 62/04 - popr., 63/04 - popr., 80/04 in 139/04), v nadaljevanju: ZDoh-1, obravnavajo kot dohodek iz odvisne dejavnosti, je davčna obravnava njihovih dohodkov naslednja:

V skladu s 23. členom ZDoh-1 dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo. Kot zaposlitev velja vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali je to fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve. Za zaposlitev po tem zakonu velja tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev in opravljanje funkcije na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ.

ZDoh-1 v 24. členu med drugim določa, da za dohodek iz zaposlitve velja dohodek iz delovnega razmerja ali dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po ZDoh-1 (to je dohodek iz drugega pogodbenega razmerja).

V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDoh-1 dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezen dohodek za opravljano delo ali storitev. Na podlagi drugega odstavka istega člena za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja velja tudi dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.

V skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZDoh-1 je davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. V skladu z devetim odstavkom 121. člena ZDoh-1 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Akontacijo dohodnine izračuna in plača plačnik davka (izplačevalec dohodka) kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz zaposlitve, kakor to določa prvi odstavek 267. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 - ZDS, 109/04 - odločba US, 128/04 - odločba US in 139/04), v nadaljevanju: ZDavP-1.

Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev je mogoče uveljavljati: priznajo se na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena ZDoh-1 določi vlada. Višino stroškov je vlada določila z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradnem list RS, št. 142/04). Kakor to določa 271. člen ZDavP-1, lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine, razen nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja v sedmih dneh od izplačila dohodka s pisnim zahtevkom pri pristojnem davčnem organu.

Če pa dohodek samostojnega novinarja izvira iz neodvisnega razmerja, izhajajoč iz kriterijev po 18. členu ZDoh-1, se ta dohodek obravnava kot dohodek iz dejavnosti.

ZDoh-1 v 32. členu določa, da je dohodek iz dejavnosti:

Dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, je uvrščen med dohodke iz dejavnosti v okviru aktivnih dohodkov. Za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, po določbi 33. člena ZDoh-1 velja dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske in z njima povezane dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

Zavezanci, ki dosegajo dohodek, opredeljen v 33. členu ZDoh-1, so zavezanci za akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

ZDoh-1 v 35. členu opredeljuje ugotavljanje davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na dva načina:

V prvem primeru je davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, opredeljena kot dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni z ZDoh-1 drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni z ZDoh-1 drugače določeno.

V drugem primeru se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, po določbi drugega odstavka 36. člena ZDoh-1 upoštevajo prihodki ob njihovem izplačilu in po določbi 45. člena ZDoh-1 se upoštevajo normirani odhodki v višini 25 % ustvarjenih prihodkov. Po določbi četrtega odstavka 122. člena ZDoh-1 se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

V skladu s tretjim odstavkom 107. člena ZDoh-1 se rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 % prihodkov na leto, do zneska 3.900.000 tolarjev* njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

Za posebno osebno olajšavo (tretji odstavek 107. člena ZDoh-1) se zavezanec odloči sam, o tem pa mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, kadar je izplačevalec oseba, ki so ji v skladu z ZDavP-1 naložene obveznosti plačnika davka.

Posebna osebna olajšava se lahko uporabi za dohodke, izplačane po dnevu, ko je bilo to obvestilo predloženo davčnemu organu.

Davčni organ zavezanca na podlagi njegovega obvestila v davčnih evidencah označi kot davčnega zavezanca, ki uveljavlja posebno osebno olajšavo za samozaposlene v kulturi, in o tem zavezancu izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve obvestila. Potrdilo velja za obdobje davčnega leta.

Po določbi petega odstavka 291. člena ZDavP-1 izplačevalec dohodka, ki so mu v skladu z ZDavP-1 naložene obveznosti plačnika davka, lahko izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj z upoštevanjem posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi samo, če davčni zavezanec predloži potrdilo davčnega organa.

V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko zahteva spremembo potrdila ali ga prekliče na način, kakor to velja za pridobitev potrdila.

V skladu z 290. členom ZDavP-1 mora davčni zavezanec, ki pridobi potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predložiti potrdilo izplačevalcu dohodka, kadar je to oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka.

Po določbi drugega odstavka 290. člena ZDavP-1 mora izplačevalec dohodka, kadar posluje s fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ob izplačilu preveriti pri davčnem zavezancu, ali ima to potrdilo, če davčni zavezanec potrdila ne predloži.

V skladu z določbo prvega odstavka 285. člena ZDavP-1 plačnik davka takrat, ko se davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, izračuna akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

Plačnik davka je v skladu z 19. členom ZDavP-1 pravna oseba, združenje oseb, ki je brez pravne osebnosti, in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in izplača dohodek, od katerega se v skladu z ZDavP-1 ali z Zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.

* 6 milijonov tolarjev, ZDoh-1D (Uradni list RS, št. 115/05)