Uvod
(ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/06, z dne 16. 11. 2006) ureja sistem in določa obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Po tem zakonu so obdavčeni:
dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji, ter dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost za izračun in plačilo davčnega odtegljaja.
Postopek pobiranja davka od dohodkov pravnih oseb podrobneje ureja posebni del Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) (Uradni list RS, št. 117/06, z dne 16. 11. 2006).
Zavezanci za davek in obseg davčne obveznosti
Zavezanci za davek so pravne osebe domačega prava (razen Republike Slovenije in lokalnih skupnosti), pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenja oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in ki niso zavezanci za dohodnino.
Zavezanci rezidenti so obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje.
Za rezidenta šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji. Nerezidenti so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj.
Poslovna enota nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji, to je zlasti:
pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drugi kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri, gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.
Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki ima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, ter posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali kateri koli drugi neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta. Več ...
Oprostitve
Oprostitev davka je določena le za zavezance, kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Ne glede na to oprostitev pa so tudi ti zavezanci dolžni plačati davek od pridobitne dejavnosti. V tem primeru se pri določanju davčne osnove prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti, izvzamejo iz davčne osnove.
Posebna obravnava je določena za pravno osebo, javni zavod, ustanovljeno za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve. Le-ta ne plača davka od dejavnosti zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov, četudi ta šteje kot pridobitna dejavnost. Več ...
Davčna stopnja
Na podlagi določil ZDDPO-2 se dosedanja 25-odstotna splošna davčna stopnja za obračun davka postopoma znižuje in v letu 2007 znaša 23 odstotkov, v letu 2008 22 odstotkov, v letu 2009 21 odstotkov in od leta 2010 naprej 20 odstotkov.
Posebna stopnja davka 0 odstotkov pa je določena za:
investicijske sklade, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če do 30. novembra tekočega obdobja razdelijo najmanj 90 odstotkov poslovnega dobička prejšnjega davčnega obdobja, pokojninske sklade, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta, če za ta del dejavnosti sestavijo ločeni obračun, družbe tveganega kapitala, od dejavnosti izvajanja dopustnih naložb tveganega kapitala, če za ta del dejavnosti sestavijo ločeni obračun.
Stopnja za davčni odtegljaj od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, je 15 odstotkov.
Davčna osnova
Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.
Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi odstopanji oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev
Pri izpolnjevanju predpisanih pogojev se iz davčne osnove izvzamejo:
dividende in dohodki, podobni dividendam, ter drugi deleži v dobičku zaradi odprave ekonomskega dvojnega obdavčenja, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo; dobički od odsvojitve lastniških deležev v višini 50 odstotkov in pod pogoji, da je udeležba v kapitalu oziroma v upravljanju v višini najmanj 8 odstotkov, v času najmanj 6 mesecev in če zavezanec v tem obdobju zaposluje vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se pri ugotavljanju davčne osnove kot odhodek ne prizna v višini 50 odstotkov. V primeru ustvarjenega dobička iz odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala se celotni dobiček izvzame iz davčne osnove; zavezancu, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe, se dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca.
V povezavi z izvzetimi prihodki iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev je predpisana tudi višina davčno nepriznanih odhodkov, ki se nanašajo na te dohodke. Določena je v pavšalnem znesku, in sicer v višini 5 odstotkov zneska v davčnem obdobju prejetih dohodkov.
Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami
Pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti (za povezani osebi gre, če ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi osebi) se upoštevajo transferne cene, kar pomeni, da se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi, se le v situacijah, ko ima en rezident ugodnejši davčni položaj kot drugi, poveča davčna osnova zaradi prenizko izkazanih prihodkov ali previsoko izkazanih odhodkov zavezanca. Pri tem se za ugodnejši davčni položaj šteje, ko eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih let ali plačuje davek po stopnji 0 odstotkov ali nižji od splošne stopnje ali je oproščen plačevanja davka.
V primeru poslovanja med povezanima osebama – rezidentom in fizično osebo, ki opravlja dejavnost, se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Pri ugotavljanju prihodkov oziroma odhodkov od obresti na posojila med povezanimi osebami se prihodki upoštevajo najmanj, odhodki pa največ do višine, obračunane ob upoštevanju priznane obrestne mere. Pri določanju obresti med povezanima osebama se zavezanec lahko odloči, da upošteva v času odobritve posojila priznano obrestno mero ali pa v času obračuna obresti priznano obrestno mero.
Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove
Po splošnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu.
Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so:
izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička, odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let, stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, kazni, ki jih izreče pristojni organ, davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba, davek na dodano vrednost, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel pravico, obresti od nepravočasno plačanih davkov, obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, kjer je stopnja davka od dobička nižja od 12,5 odstotka, donacije, podkupnine.
Posebnosti glede določenih vrst odhodkov
Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, so priznani v višini 50 odstotkov.
Rezervacije, oblikovane v skladu s standardi, so priznane v višini 50 odstotkov, razen posebnih rezervacij pri bankah, borznoposredniških družbah in zavarovalnicah, ki se kot odhodek priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ v višini, kot je določeno v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje. Ob porabi rezervacij se priznajo odhodki v delu, v katerem rezervacije niso bile priznane. Prav tako se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
Obresti od presežka posojil, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadar koli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev, če ta posojila presegajo štirikratnik (v letu 2007 osemkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, so davčno nepriznane.
Delno so priznani odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitev in odpisa poslovnih terjatev ter finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov razen slabitev kratkoročnih finančnih naložb in finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Slabitve, ki ob obračunu niso priznane kot odhodek, se priznajo ob prodaji ali drugačni odtujitvi terjatev, finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov.
Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ v višini 20 odstotkov začetno izkazane vrednosti dobrega imena.
Amortizacija se kot odhodek prizna v obračunani višini z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če bo obračunana po višjih stopnjah kot so določene v zakonu. V tem primeru se bo više obračunana amortizacija kot odhodek priznala v kasnejših davčnih obdobjih, ker zakon dopušča možnost priznavanja celotnih stroškov amortizacije kot davčni odhodek, če zavezanec sredstva prej ne odtuji. Najvišje letne amortizacijske stopnje so: za gradbene objekte vključno z naložbenimi nepremičninami 3 odstotke, za dele gradbenih objektov vključno z naložbenimi nepremičninami 6 odstotkov, za opremo, vozila in mehanizacijo 20 odstotkov, za dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost 33,3 odstotka, za računalniško strojno in programsko opremo 50 odstotkov, večletne nasade 10 odstotkov, osnovno čredo 20 odstotkov, druga vlaganja 10 odstotkov.
Amortizacija, obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katerega so oblikovane rezervacije, se prizna v enaki višini kot rezervacije, to je 50 odstotkov.
Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku; poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili pa tudi v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Tudi druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter povračila stroškov v zvezi z delom, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so davčno priznani odhodek, štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Ti vključujejo med drugim tudi uporabo službenih avtomobilov za privatne namene.
Druge posebnosti pri ugotavljanju davčne osnove
Pri spremembi računovodske usmeritve in popravkih napak se za nastale razlike preračuna preneseni poslovni izid ali druge postavke kapitala. Zneski razlik povečujejo ali zmanjšujejo davčno osnovo.
Presežek iz prevrednotenja pri sredstvih, ki se amortizirajo, se mora prenašati v davčno osnovo v davčnem obdobju v enakem znesku kot je obračunan znesek amortizacije od prevrednotenega dela teh sredstev v tem davčnem obdobju.
Odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve je določena tako, da se prihodki ali odhodki, ki so bili že upoštevani pri ugotavljanju davčne osnove, ne upoštevajo ponovno. Ker gre za prihodke in odhodke iz več preteklih davčnih obdobij, je zavezanec dolžan zagotavljati in hraniti podatke o takšnih prihodkih in odhodkih.
V postopku prisilne poravnave se prihodki iz odpisa dolgov izvzamejo v znesku, v katerem je zavezanec oblikoval rezerve v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij. V tem primeru zavezanec v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne vključujejo v davčno osnovo, izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let.
Več ...
Davčna izguba
Davčna izguba je ugotovljena negativna razlika med davčnimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Za davčno izgubo davčnega obdobja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih (neomejeno). To ne velja v primerih, če je prišlo v davčnem obdobju do spremembe lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic za več kot 50 odstotkov in zavezanec:
že dve leti pred spremembo lastništva ali po njej ne opravlja dejavnosti ali dve leti pred spremembo lastništva ali po njej bistveno spremeni dejavnost, razen če bistveno spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja.
Več ...
Davčne olajšave
Zakon omogoča uveljavljanje davčnih olajšav, vendar največ v višini davčne osnove, za naslednje namene:
za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za donacije.
Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v višini 20 odstotkov za vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Zavezanci, ki opravljajo svojo dejavnost na manj razvitih področjih države, lahko uveljavljajo dodatno olajšavo v višini 15 oziroma 20 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj, ki ima naravo državne pomoči. Za neizkoriščeni del davčne olajšave zaradi prenizke davčne osnove lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. Če so vlaganja v raziskave in razvoj nepovratno financirana iz sredstev proračuna RS oz. proračuna EU, zavezanec ne more uveljavljati olajšave.
Olajšava za zaposlovanje
V okviru olajšav za zaposlovanje lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove, v naslednjih primerih:
zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja davčno olajšavo v višini 50 odstotkov plač te osebe, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100-odstotno telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70 odstotkov plač te osebe. V primeru zaposlovanja invalidov nad predpisano kvoto po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov plač za te osebe; zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plač tej osebi, vendar največ v višini 20 odstotkov poprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec dela te osebe.
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
To olajšavo lahko uveljavlja zavezanec delodajalec, ki v skladu s pogoji iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delno ali v celoti plačuje premije po pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU. Olajšava se prizna v višini plačanih premij, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca in ne več kot 2.390 evrov letno in največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
Olajšava za donacije
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti. To olajšavo je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem obdobju.
Poleg olajšave v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka lahko zavezanec uveljavlja še olajšavo v višini do 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Olajšavo se lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU. Zavezanec lahko za znesek olajšave za izplačila v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je nižja od 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, in ki je zaradi prenizke davčne osnove tekočega davčnega obdobja ni koristil, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih.
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove tudi za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu. Tudi uveljavljanje olajšave za donacije je mogoče največ do višine davčne osnove. Več ...
Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanje davka
Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb se ugotavlja na podlagi davčnega obračuna za davčno obdobje, ki je po navadi koledarsko leto. Davčni zavezanec pa kot davčno obdobje lahko izbere tudi poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. V tem primeru mora o izbiri obvestiti davčni organ, izbranega davčnega obdobja pa ne sme spreminjati tri leta.
Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje. Obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb in priloge, ki so sestavni del davčnega obračuna, so določeni s pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.
Zavezanec predloži davčni obračun pristojnemu davčnemu organu v roku treh mesecev od začetka tekočega davčnega obdobja (koledarskega oziroma poslovnega leta) za preteklo davčno obdobje. Razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom na podlagi davčnega obračuna mora zavezanec plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Preveč plačani znesek davka vrne davčni organ najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka, ki ga lahko davčni zavezanec predloži hkrati ob predložitvi davčnega obračuna.
Kako je z davčnim obračunom v primeru prenehanja davčnega zavezanca, postopka prisilne poravnave ter pri statusnih spremembah?
Po splošnem pravilu, ki vključuje vse oblike prenehanja davčnega zavezanca, to so stečaj, vse oblike likvidacije (redna in sodna), prenehanje brez likvidacije (izbris po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, prenehanje po skrajšanem postopku), sestavi davčni zavezanec davčni obračun na dan pred začetkom prenehanja in ga predloži davčnemu organu v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek prenehanja. Davek se plača hkrati s predložitvijo obračuna. Za posamezne oblike prenehanj so določena še posebna pravila glede sestavljanja in predlaganja davčnega obračuna. Posebna pravila so določena tudi za postopek prisilne poravnave in za postopke materialnih statusnih preoblikovanj.
Združitve
Davčni zavezanec, ki se pripoji k drugi pravni osebi ali se spoji z drugo pravno osebo, sestavi davčni obračun na obračunski dan združitve. Prevzemna družba predloži davčnemu organu davčni obračun prevzete družbe v 30 dneh po vpisu združitve v sodni register, hkrati zapade v plačilo davčna obveznost. Obvezna priloga davčnega obračuna je pogodba o združitvi.
Delitve (razdelitve, oddelitve)
Davčni zavezanec, ki se razdeli z ustanovitvijo novih družb ali s prevzemom (prenosna družba), praviloma sestavi davčni obračun na obračunski dan razdelitve; obvezna priloga davčnega obračuna je delitveni načrt oziroma pogodba o delitvi in prevzemu. Davčni obračun predložijo prevzemne družbe oziroma nove družbe v 30 dneh od vpisa razdelitve v sodni register. Davčna obveznost zapade v plačilo na dan predložitve davčnega obračuna.
Davčni zavezanec (prenosna družba), ki oddeli eno ali več dejavnosti, na obračunski dan oddelitve praviloma ne sestavi davčnega obračuna.
Posebni primeri davčnih obračunov pri statusnih preoblikovanjih
Za vse vrste statusih preoblikovanj je posebej obravnavan tudi primer, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja do zadnjega dneva davčnega obdobja, ki sledi temu obračunskemu dnevu, še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja v sodni register. V teh primerih prevzete oziroma prenosne družbe predložijo tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja. Po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register se davčni obračuni prevzetih oziroma prenosnih družb, sestavljeni po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja, popravijo, prevzemne družbe pa davčnemu organu predložijo popravljene davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja, v katere vključijo tudi podatke o poslovanju prevzetih oziroma prenosnih družb po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja.
Prisilna poravnava
Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave in ga predloži davčnemu organu v 20 dneh po dnevu začetka postopka prisilne poravnave. Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
Stečaj ali likvidacija
Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek stečaja ali likvidacije, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka stečaja ali likvidacije in ga predloži davčnemu organu najpozneje v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek likvidacije. Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
Prenehanje po skrajšanem postopku
Davčni zavezanec sestavi davčni obračun na dan pred izbrisom zavezanca iz ustreznega registra in ga predloži davčnemu organu v 30 dneh od tega dneva. Sestavni del davčnega obračuna so v tem primeru tudi notarsko overjene izjave družbenikov oziroma delničarjev o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
Več ...
Akontiranje davka
Med davčnim obdobjem zavezanec plačuje akontacijo davka. Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih, obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.
Kako si določi akontacijo novoustanovljeni davčni zavezanec
Davčni zavezanec, ki prične s poslovanjem na novo, si sam izračuna akontacijo davka. Za ta namen davčni zavezanec v davčnem obračunu izračuna predvideno davčno osnovo za davčno obdobje, za katerega bo plačeval akontacijo. Obrazloženi izračun predvidene davčne osnove v davčnem obračunu, višino akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Obrazloženi obračun predloži davčni zavezanec davčnemu organu tudi v primeru, če je v predvidenem davčnem obračunu izračunal izgubo.
Odprava dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta iz virov zunaj Slovenije
Za odpravo mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidentov je določena ureditev za uveljavljanje pravice odbitka tujega davka. Rezident lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje ob predložitvi ustreznih dokazil v zvezi z odbitkom odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov zunaj Slovenije (tuji davek) na dohodek iz virov zunaj Slovenije, ki je ali je bil vključen v njegovo davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih.
Naknadno spremembo odbitka, zlasti v primeru vračil ali naknadnih plačil tujega davka, mora zavezanec upoštevati v obdobju, ko je prišlo do spremembe, tako da poveča oziroma zmanjša davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil v skladu z zakonom možen, če bi se upoštevala sprememba. Več ...
Obdavčitev pri prenosu premoženja, zamenjavah kapitalskih deležev, združitvah in delitvah
Pri statusnih preoblikovanjih se ob izpolnjevanju predpisanih pogojev ugodnosti (kot je npr. nevtralnost pri obdavčitvi pri združitvi ali delitvi) priznavajo na podlagi priglasitve davčnemu organu. Na podlagi priglasitve statusnega preoblikovanja davčni organ upravičenja lahko delno ali v celoti zavrne le v primeru, če ugotovi, da je glavni namen ali eden glavnih namenov statusnega preoblikovanja izogibanje davčnim obveznostim.
Davčni zavezanec mora v primerih združitev in delitev v davčnem obračunu, ki ga sestavi na obračunski dan združitev ali delitev, razkriti skrite rezerve, ki se nanašajo na preostalo ali preneseno premoženje. Skrite rezerve so razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
Za obdavčitev pri prenosu statutarnega sedeža evropske družbe (SE) in evropske zadruge (SCE) iz Slovenije v državo članico, ki ni Slovenija, in iz države članice, ki ni Slovenija, v Slovenijo, se za SE in SCE smiselno uporabljajo upravičenja in obveznosti glede oprostitve davka v zvezi z dobički, priznavanja izgube, amortizacije, prevzema rezervacij, ki veljajo pri prenosu premoženja, če dobički, izgube, amortizacija in rezervacije izvirajo oz. se nanašajo na sredstva in obveznosti, ki ostanejo dejansko povezani s poslovno enoto SE in SCE v Sloveniji ali državi članici. Več ...
Dohodki z virom v Sloveniji in obdavčitev z davčnim odtegljajem
V zakonu so določeni dohodki, ki imajo vir v Sloveniji oziroma zunaj nje, kar ji daje pravico, da obdavči nerezidenta za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji, z davčnim odtegljajem, rezidentu Slovenije pa omogoči odpravo pravnega dvojnega obdavčevanja dohodkov, ki imajo vir v tujini. Dohodki, ki imajo vir v Sloveniji, so v zakonu taksativno našteti, ostali dohodki po tem zakonu so dohodki z virom zunaj Slovenije. Zakon pa posebej določa, da so z davčnim odtegljajem obdavčeni naslednji dohodki:
dividende in dohodki, podobni dividendam; med dohodke, podobne dividendam, šteje tudi prikrito izplačilo dobička. To je vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec povezani osebi (osebi, ki ima v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami), kot je zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanja storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, nižji od primerljivih tržnih cen, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene;
plačila za obresti, razen obresti v posebej določenih primerih, pri čemer je treba poudariti, da banke ne plačujejo davčnega odtegljaja od vseh obresti, ki jih plačujejo drugim bankam in finančnim institucijam;
plačila za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugi podobni dohodki;
plačila za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
plačila za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi;
plačila za storitve, če so opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, ki niso članice EU in v katerih je splošna stopnja obdavčitve oz. stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka.
Osnova za davčni odtegljaj od navedenih dohodkov je vsak posamezni dohodek
Davek se obračuna in plača po stopnji 15 odstotkov. Obrazec za obračun davčnega odtegljaja (ODO-1) je določen s pravilnikom o obrazcu za obračun davčnih odtegljajev od plačil dohodkov rezidentov in nerezidentov in načinu predložitve obrazca davčnemu organu.
V primeru izplačevanja dohodkov nerezidentom držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko prejemnik dohodka z namenom, da izkoristi ugodnosti po tej pogodbi, plačniku davka predloži izpolnjen zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev plačila davka.
Davek se ne odtegne od plačil dohodkov Republiki Sloveniji, samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji in Banki Slovenije ter zavezancu rezidentu in nerezidentu za dohodke, ki jih dosega v poslovni enoti v Sloveniji, če izplačevalcu sporočita svoji davčni številki.
Posebej je urejeno obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU in obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU. Več ...
|
