DAVEK NA FINANČNE STORITVE - NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORI


1. Davčni zavezanec


1.1 Ali so zavarovalni posredniki in zastopniki zavezanci za obračunavanje in plačilo DFS?

1.2 Ali so zavezanci po ZDFS tuji zavarovalni agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje zavarovalnih storitev za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v RS (zavarovanja, ki krijejo škodo v RS)?

1.3 Tuja banka (brez sedeža ali poslovne enote v RS) zaračunava obresti in ločeno še provizijo (dodatne stroške kredita) slovenski pravni osebi. Posojilo je bilo odobreno in izplačano s strani tuje banke, z njenega sedeža v tujini. Ali je tuja banka zavezanka za DFS?

1.4 Ali slovenska banka d.d., ki ima sedež v RS, vključi v davčno osnovo tudi finančne storitve, ki jih opravijo njene poslovne enote v tujini, saj se po ZDFS tudi za njih šteje, da so opravljene v RS (čeprav so fizično opravljene v tujini), ker ima oseba, ki jih je opravila, sedež v RS?

1.5 Podjetje, ki po pooblastilu opravlja registracije avtomobilov in hkrati sklepa tudi avtomobilska zavarovanja, provizijo od zavarovanj zaračuna hčerinskemu podjetju (agencija za zavarovalna zastopanja - dejavnost zavarovalnih agentov), ta pa naprej zavarovalnicam. Zanima jih, kdo mora plačati DFS?

1.6 Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati, če bo zavarovanje prodala neposredno zavarovalnica (torej brez agenta)? Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati konkurenčnim družbam iz tujine, ki lahko na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev te storitve opravljajo direktno iz matične države v EU?

1.7 Ali so subjekti, ki opravljajo dejavnost zastopanja/posredovanja po četrtem odstavku 227. člena ZZavar obvezni poročati/plačevati DFS? (dodano 4. 4. 2013)

1.8 Ali morajo posredniki/zastopniki iz drugih držav članic, ki opravljajo storitve v Sloveniji, za namene poročanja pridobiti slovensko davčno številko? (dodano 4. 4. 2013)

1.9 Ali se pri presoji vprašanj s področja ZDFS lahko sledi ureditvi predloga Direktive za uvedbo davka na finančne transakcije in se lahko za presojo o tem ali zavezanec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 4. člena ZDFS, upošteva določbo 3. člena predloga Direktive, ki za namene predloga Direktive ureja institut »ustanovitve«? (dodano 23. 4. 2013)

1.10 Obračun davka na finančne storitve pri podjemnih pogodbah (dodano 3. 6. 2013)


2. Predmet obdavčitve


2.1 Ali pri obdavčitvi storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov prihaja do dvojne obdavčitve z DFS in davkom od prometa zavarovalnih poslov (DPZP) (stranka namreč plača davek na celotno premijo zavarovanja, torej tudi na tisti del, ki vsebuje provizijo)?

2.2 Ali so predmet obdavčitve z DFS storitve kreditnega posredovanja, ki jih opravijo zavarovalni posredniki?

2.3 Ali so predmet DFS vse transakcije zavarovalnega posrednika, ne glede na naravo posla, npr. storitve pod 2. – 5. točko 14. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 99/10-UPB7, 90/12 in 102/12)?

2.4 Ali je provizija, ki jo zavarovalnemu posredniku plača tuja zavarovalnica za zavarovalno posredovanje, ki ga zavarovalni posrednik opravi za slovensko podjetje, predmet DFS?

2.5 Kakšen je sistem obdavčitve, če tudi zavarovalni zastopnik opravlja zavarovalne posle preko svojega podizvajalca, ki na trgu nastopa kot samostojni podjetnik? Bi bilo treba tudi v tem primeru ponovno plačati 6,5 % davek na finančne storitve, ter tako isto zavarovalno provizijo dvakrat obdavčiti s 6,5 % DFS?

2.6 Ali so dobavitelji, ki nastopajo tudi kot kreditni posredniki pri poslih finančnega najema, zavezani obračunavanju DDV ali obračunavanju davka na finančne storitve? V praksi se ob sklenitvi posla običajno jemalcu finančnega najema zaračuna nadomestilo za odobritev posla. Od storitev odobritve posla davčni zavezanci, kadar gre za posle finančnega najema, uveljavljajo oprostitev plačila DDV. Del tega nadomestila se nato na podlagi računa odstopi posrednikom, to je dobaviteljem opreme (npr. avtomobilskim trgovcem). (dodano 8. 3. 2013)

2.7 Ali so navedene storitve, ki jih slovenskim bankam opravijo tuje družbe, obdavčene z DFS:

- slovenska banka najame posojilo v tujini (bilateralno ali sindicirano) oz. izda kakršen koli instrument zadolževanja,

- procesiranje medbančnih in komercialnih plačil, ki jih opravi tuja banka po nalogu slovenske banke iz računa, ki ga ima slovenska banka pri tuji banki,

- garancija tuje banke slovenski banki ali pravni osebi,

- opravljanje storitev tujih procesnih centrov oz. kartičnih sistemov,

- storitve tujih procesnih centrov v zvezi z opravljanjem plačilnega prometa? (dodano 14. 3. 2013)

2.8 Posrednik iz druge države članice v imenu tuje zavarovalnice izda račun za premijo slovenski pravni osebi (naročniku) za zavarovanje, sklenjeno pri tuji zavarovalnici (iz države članice). Po plačilu premije del zneska zadrži kot provizijo, ostalo nakaže tuji zavarovalnici. Ali je navedena storitev predmet DFS? V primeru, da je, kdaj nastane obveznost plačila DFS in katera transakcija (znesek) je podlaga za obračun DFS? (dodano 4. 4. 2013)

2.9. Storitve procesiranja kreditnih in plačilnih kartic (dodano 23. 4. 2013)

2.10 Obdavčitev gospodarske družbe iz tujine skladno z določbami ZDFS (dodano 6. 5. 2013)

2.11 Ali je provizija za kredit med povezanima družbama, npr. matična družba da kredit hčerinski družbi, obdavčena z DFS, če:

- kreditodajalec ni banka ali druga finančna ustanova, ampak npr. družba d.o.o.,

- ima kreditodajalec - družba (npr. d.o.o.) sedež v drugi državi članici EU, prejemnik kredita pa je družba v Sloveniji,

- je kreditodajalec družba s sedežem v tretji državi, prejemnik kredita pa družba v Sloveniji. (dodano 6. 5. 2013)
2.12 Tuji zavarovalni posrednik v imenu zavarovalnice izda račun za premijo naročniku, ki je slovenska pravna oseba, ta slovenska pravna oseba plača račun v tujini. Po prejemu plačila iz prve transakcije, tuji zavarovalni posrednik nakaže tuji zavarovalnici premijo, ki je zmanjšana za višino njegove provizije. (dodano dne 22. 10. 2013)


3. Nastanek obveznosti, obračun DFS, plačilo in vračilo davka


3.1 Ali se obračuna DFS na izplačane provizije zavarovalnim posrednikom in zastopnikom v primeru, ko so bili računi izstavljeni pred veljavnostjo ZDFS?

3.2 Zaradi naknadnega znižanja oziroma vračila dela zavarovalne premije se zniža oziroma vrne del provizije, plačane zavarovalnemu posredniku ali zastopniku, pri čemer se zaradi vrnitve dela provizije zaradi prekinitve pogodb naknadno zmanjša tudi davčna obveznost (vrne del plačanega davka).

3.3 Ali je treba na računu navesti DFS? Če da, katere člene zakona je treba navesti?

3.4 Kdaj nastane obdavčljivi dogodek v primeru izplačila predujma npr. na podlagi pogodbe in nato kasnejše izdaje računa na podlagi obračunane provizije? (dodano 4. 4. 2013)

3.5 Na kateri račun je treba nakazati znesek davka na finančne storitve za plačilo, ugotovljen po obračunu DFS? (dodano 16. 4. 2013)

3.6 Slovenski zavarovalni posrednik v imenu zavarovalnice izda račun za premijo naročniku, ki je slovenska pravna oseba. Provizija zavarovalnega posrednika znaša določen odstotek premije. Po prejemu plačila iz prve transakcije, zavarovalni posrednik nakaže tuji zavarovalnici premijo, ki je zmanjšana za višino njegove provizije. Iz obeh transakcij si zadrži eno provizijo. (dodano dne 22. 10. 2013)

3.7. Slovenska zavarovalnica izda račun za premijo naročniku, ki je slovenska pravna oseba. Slovenska zavarovalnica po prejemu plačila premije tuji zavarovalnici nakaže premijo, zmanjšano za svojo provizijo, DPZP pa davčnemu organu v Sloveniji. (dodano dne 22. 10. 2013)

 


4. Davčna osnova


4.1 Ali se obresti, ki vključujejo nadomestila za opravljeno storitev, vštevajo v davčno osnovo za davek na finančne storitve ter kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo za opravljeno storitev?

4.2 Ali se stroški odobritve in stroški zavarovanja, ki se upoštevajo pri izračunu EOM, ko podjetje v zvezi s prodajo svojega blaga končnim kupcem odobrava tudi potrošniške kredite po Zakonu o potrošniških kreditih, štejejo za nadomestilo (provizijo) in predstavljajo davčno osnovo za obračun DFS? Zavezanec navaja primer.

4.3 Ali sta odgovora pod točkama 4.1 in 4.2 kontradiktorna? (dodano 8. 3. 2013)

4.4 Ali zavezanci na računu niso dolžni navajati DFS, ali pa gre za prepoved izkazovanja DFS na računih? V praksi se pojavlja dilema glede razumevanja davčne osnove v primeru izkazovanja DFS na računu, in sicer ali je davčna osnova prejeto plačilo z DFS ali brez DFS. Ali je v primeru, da je stranki zaračunano 100 EUR (ki je na fakturi izrecno prikazano) in 6,5 % DFS, in plačilo znaša 106,5 EUR, davčna osnova 106,5 EUR ali 100 EUR. Ali je v primeru, da davčni zavezanec na računu navede klavzulo »DFS v višini 6,5 % je vračunan v ceno storitve«, odvedeni 6,5 % davek pri 100 EUR tako izkazane skupne vsote cca 6,1 EUR in ne 6,5 EUR? (dodano 24. 4. 2013)

 

 

 

 

1. Davčni zavezanec


1.1 Ali so zavarovalni posredniki in zastopniki zavezanci za obračunavanje in plačilo DFS?


ZDFS v točki e) 3. člena predvideva obdavčitev storitev zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.


Osnova za obračun davka na finančne storitve je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo – za zavarovalne zastopnike in posrednike je to provizija, ki jo prejmejo za svoje opravljene storitve.


1.2 Ali so zavezanci po ZDFS tuji zavarovalni agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje zavarovalnih storitev za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v RS (zavarovanja, ki krijejo škodo v RS)?


Glede vprašanja v zvezi s tujimi zavarovalnimi agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje pri sklepanju zavarovanj, ki krijejo škodo v RS, gre za finančno storitev, ki je opravljena med poslovnimi subjekti, ki nimajo sedeža ali poslovne enote na območju RS, storitev pa tudi ne opravljajo neposredno na ozemlju RS, ampak v tujini. To, da sklenjena zavarovanja krijejo škodo v RS, nima nobenega vpliva na obdavčitev z DFS, saj si provizije med seboj zaračunavajo tuje pravne osebe za posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov, ki so bili v celoti opravljeni v tujini.


1.3 Tuja banka (brez sedeža ali poslovne enote v RS) zaračunava obresti in ločeno še provizijo (dodatne stroške kredita) slovenski pravni osebi. Posojilo je bilo odobreno in izplačano s strani tuje banke, z njenega sedeža v tujini. Ali je tuja banka zavezanka za DFS?


Tuja banka, ki na območju RS nima sedeža svoje dejavnosti ali poslovne enote, s svojega sedeža, ki ga ima v tujini, prejemniku storitve, ki je pravna oseba s sedežem na območju RS, izplača kredit ter si tudi zaračuna določeno provizijo. Glede na to, da je tuja banka opravila finančno storitev v tujini (s svojega sedeža) slovenski pravni osebi, ne gre za neposredno izvajanje finančnih storitev, kot je opredeljeno v tretjem odstavku 4. člena ZDFS ter tako finančna storitev ni predmet obdavčitve z DFS, saj je v celoti opravljena v tujini.


1.4 Ali slovenska banka d.d., ki ima sedež v RS, vključi v davčno osnovo tudi finančne storitve, ki jih opravijo njene poslovne enote v tujini, saj se po ZDFS tudi za njih šteje, da so opravljene v RS (čeprav so fizično opravljene v tujini), ker ima oseba, ki jih je opravila, sedež v RS?


V 4. členu ZDFS je določeno, kdaj se šteje, da se finančna storitev izvaja na območju RS. V obdavčitev so zajete storitve, ki jih izvedejo finančne institucije v RS.


Prvi odstavek določa, kdaj se šteje, da je storitev izvedena na območju RS – v osnovi se pravica obdavčitve veže na to, ali ima izvajalec storitve v RS sedež svoje dejavnosti ali sedež poslovne enote. Ker lahko posamezno storitev izvede tudi samostojni podjetnik, je v definiciji dodano tudi stalno oz. običajno prebivališče. Glede na to, da se po področni zakonodaji lahko določene storitve izvajajo neposredno, ne da bi imela finančna institucija v RS sedež ali poslovno enoto – glej npr. 34. člen Zakona o bančništvu, je v drugem odstavku dodan dodaten kriterij za določitev jurisdikcije za obdavčitev. Tako so zajete osebe, ki izvajajo dejavnost neposredno na podlagi dovoljenja regulatornega organa, kot tudi tiste, ki izvajajo dejavnost brez dovoljenja, ker to ni potrebno.


Na ta način se torej v obdavčitev kot davčni zavezanci zajamejo tisti ponudniki finančnih storitev, ki te storitve ponujajo na podlagi oziroma v skladu s slovensko zakonodajo s področja reguliranja finančnih storitev.


V enakem primeru je bilo za pojasnilo zaprošeno tudi s strani slovenske banke za njihovo podružnico v tujini, pri čemer jim je bilo pojasnjeno, da v primeru, če se provizije, ki jih zaračuna podružnica slovenske banke v tujini, ne nanašajo na storitve, opravljene na ozemlju RS, te provizije niso predmet obdavčitve z DFS.


1.5 Podjetje, ki po pooblastilu opravlja registracije avtomobilov in hkrati sklepa tudi avtomobilska zavarovanja, provizijo od zavarovanj zaračuna hčerinskemu podjetju (agencija za zavarovalna zastopanja - dejavnost zavarovalnih agentov), ta pa naprej zavarovalnicam. Zanima jih, kdo mora plačati DFS?


V skladu s 4. členom je davčni zavezanec vsaka oseba, ki na območju RS izvaja storitve iz 3. člena ZDFS. Torej so v skladu ZDFS obdavčene tudi provizije od zavarovanj, ki jih sklepa zavezanec, ki je postavil vprašanje.


V skladu s 6. členom je osnova za davek je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. To pomeni, da bo davčni zavezanec podjetje, ki zaračuna provizijo hčerinskemu podjetju, prav tako pa bo davčni zavezanec tudi hčerinsko podjetje, in sicer za provizijo, ki jo je zaračunalo naprej in jo dobi plačano od zavarovalnice.


1.6 Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati, če bo zavarovanje prodala neposredno zavarovalnica (torej brez agenta)? Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati konkurenčnim družbam iz tujine, ki lahko na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev te storitve opravljajo direktno iz matične države v EU?


Z DFS so obdavčene storitve zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar pomeni, da v primeru, ko zavarovalnica sama, brez agenta, proda zavarovanje, in posledično za opravljeno storitev ne zaračuna provizije oz. nadomestila, ni zavezanka po ZDFS.


Po ZDFS je davčni zavezanec vsaka oseba, ki na območju RS izvaja storitve, za katere je predvidena obdavčitev, kar pomeni, da so davčni zavezanci tudi zavarovalni posredniki ali agentje, ki svoje storitve na ozemlju RS opravljajo neposredno na podlagi dovoljenja sektorskega regulatorja. Takšna ureditev je bila že do sedaj v uporabi za zavarovalnice, ki so davčne zavezanke v skladu z Zakonom o davku od prometa zavarovalnih poslov – ZDPZP (Uradni list RS, št. 96/05-UPB1).

 

 

1.7 Ali so subjekti, ki opravljajo dejavnost zastopanja/posredovanja po četrtem odstavku 227. člena ZZavar obvezni poročati/plačevati DFS ? (dodano 4. 4. 2013)


V skladu s četrtim odstavkom 227. člena ZZavar lahko storitve zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo (na primer špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) in so pridobile dovoljenje za opravljanje zavarovalnega zastopanja. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko storitve zavarovalnega posredovanja na podlagi petega odstavka tega člena ZZavar opravljajo tudi banke, ki so za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje na podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.


3. člen Zakona o davku na finančne storitve določa predmet obdavčitve z DFS, kamor sodijo v skladu s točko e) 3. člena tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. V 4. členu Zakona o davku na finančne storitve je določeno, da je davčni zavezanec za obračun in plačilo DFS vsaka oseba, ki na območju RS izvaja finančne storitve iz 3. člena zakona. To pomeni, da so dolžne obračunavati in plačevati DFS vse fizične in pravne osebe, ki na podlagi dovoljenj sektorskega regulatorja opravljajo storitve zavarovalnega zastopanja in posredništva na območju RS.

 

1.8 Ali morajo posredniki/zastopniki iz drugih držav članic, ki opravljajo storitve v Sloveniji, za namene poročanja pridobiti slovensko davčno številko? (dodano 4. 4. 2013)


Zavarovalni zastopniki in posredniki iz tujine, ki opravljajo storitve v RS, so dolžni pridobiti slovensko davčno številko. V skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o davku na finančne storitve se glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena v Zakonu o davku na finančne storitve, uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. V 33. Členu Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS, št. 13/11-UPB4, 32/12 in 94/12) je določeno, da se davčnemu zavezancu na način ter pod pogoji, določenimi z zakonom o davčnem postopku in zakonom, ki ureja davčni register, dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Davčni zavezanec vpiše davčno številko v polje št. 1 v obrazcu za obračun DFS.

 

 

1.9 Ali se pri presoji vprašanj s področja ZDFS lahko sledi ureditvi predloga Direktive za uvedbo davka na finančne transakcije in se lahko za presojo o tem ali zavezanec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 4. člena ZDFS, upošteva določbo 3. člena predloga Direktive, ki za namene predloga Direktive ureja institut »ustanovitve«? (dodano 23. 4. 2013)


Nacionalni davek na finančne storitve in davek na finančne transakcije, ki se obravnava na nivoju EU, sta dva različna davka, z različnimi davčnimi osnovami. Predlog za uvedbo davka na finančne transakcije temelji na predlogu Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije, v zvezi s katero trenutno poteka postopek okrepljenega sodelovanja, v katerega je vključenih 11 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Državam članicam, ki so se odločile za pristop k okrepljenemu sodelovanju, bo dana možnost, da ustvarijo skupen sistem davka na finančne transakcije, ki bo veljal samo na območju držav članic, ki so se odločile za pristop k okrepljenemu sodelovanju.


Davek na finančne storitve pa je nacionalnega značaja in uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, ki so po zakonu, ki ureja sistem DDV, oproščene plačila DDV ter na storitve zavarovalniškega posredovanja in zastopanja, ki so izvzete tako od DDV kot tudi od davka na promet zavarovalnih poslov.


ZDFS torej ni vezan na Predlog Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije, zato tudi pri presoji o tem, ali zavezanec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 4. člena ZDFS, ni mogoče upoštevati določb predloga omenjene Direktive. Zakon o davku na finančne storitve ureja področje, ki ga pravni red EU ne ureja. Po direktivi o DDV (401. člen) lahko države članice uvedejo davke na posamezne vrste blaga ali storitev, če sta izpolnjena dva pogoja:

  • takšen davek ne predstavlja splošnega prometnega davka in
  • takšen davek v prometu med državami članicami ne zahteva izpolnjevanja kakih posebnih formalnosti pri prehodu meja.

ZDFS v celoti zadošča merilom, ki jih postavlja direktiva o DDV, dodajamo pa še, da nacionalni davek na finančne storitve ne sodi med davke na finančne transakcije, ki bi ga bilo po sprejetju Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije potrebno ukiniti.

 

1.10 Obračun davka na finančne storitve pri podjemnih pogodbah (spremenjeno 8. 10. 2013*)


V zvezi z obračunom davka na finančne storitve (DFS) pri podjemnih pogodbah posredujemo pojasnilo, usklajeno z Ministrstvom za finance:


Storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki dobijo izplačilo provizij oz. nadomestil za svoje opravljene storitve preko podjemne pogodbe, so obdavčene z DFS.


Če je plačilo izvajalca (provizija oziroma nadomestilo) določeno v bruto znesku, ki poleg neto izplačila zajema akontacijo dohodnine, posebni davek na določene prejemke, prispevek za PIZ in prispevek za zdravstvo, se v davčno osnovo za obračun DFS ne vštevajo posebni davek na določene prejemke, prispevek za PIZ in prispevek za zdravstvo.


Če ima fizična oseba odprt s.p. iz naslova opravljanja storitev, obdavčenih z DFS, finančne storitve pa opravlja tudi na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb, odda obračun DFS kot fizična oseba z dejavnostjo. Navedeni način oddaje obračuna DFS ne vpliva na obdavčitev dohodka iz dejavnosti, dohodka iz zaposlitve ali drugih podvrst dohodnine.


Če ima fizična oseba odprt s.p. iz naslova opravljanja drugih storitev, po podjemnih pogodbah pa opravlja tudi finančne storitve, obdavčene z DFS, odda obračun DFS kot fizična oseba.


Fizična oseba, ki nima odprtega s.p., na podlagi podjemnih pogodb pa opravlja finančne storitve, obdavčene z DFS, odda obračun DFS kot fizična oseba.


V točki e) 3. člena Zakona o davku na finančne storitve – ZDFS (Uradni list RS, št. 94/12) je določeno, da so predmet obdavčitve po tem zakonu tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. V prvem odstavku 4. člena ZDFS pa je določeno, da je davčni zavezanec za DFS vsaka oseba, ki na območju RS izvaja finančne storitve iz 3. člena ZDFS. V drugem odstavku 4. člena je določeno, da se šteje, da je finančna storitev iz 3. člena ZDFS izvedena na območju RS, če jo izvede oseba, ki ima na območju RS sedež svoje dejavnosti ali poslovno enoto, ki izvede storitev oz. stalno ali običajno prebivališče.


Predmet obdavčitve je treba presojati glede na vsebino opravljene storitve, ne pa glede na pravno formo oz. obliko pogodbe, na podlagi katere se storitev opravlja.


Z DFS so tako obdavčene tudi storitve zavarovalnih agentov, ki imajo z naročniki storitev sklenjene podjemne pogodbe.


Na podlagi 6. člena ZDFS je osnova za davek nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. Če je plačilo določeno v bruto znesku, v katerega so všteti tako neto izplačilo kot tudi akontacija dohodnine, posebni davek na določene prejemke, prispevek PIZ in prispevek za zdravstvo, se v davčno osnovo za obračun DFS ne vštevajo posebni davek na določene prejemke, prispevek za PIZ in prispevek za zdravstvo.

*Pojasnilo z dne 3. 6. 2013 se spremeni tako, da se v davčno osnovo za DFS ne vštevajo posebni davek na določene prejemke, prispevek za PIZ in prispevek za zdravstvo, ki so sicer obveznosti, povezane z dohodkom o podjemni pogodbi. Te obveznosti bremenijo izplačevalca dohodka in niso del (bruto) dohodka prejemnika.

 

 

2. Predmet obdavčitve


2.1 Ali pri obdavčitvi storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov prihaja do dvojne obdavčitve z DFS in davkom od prometa zavarovalnih poslov (DPZP) (stranka namreč plača davek na celotno premijo zavarovanja, torej tudi na tisti del, ki vsebuje provizijo)?


V skladu s 6. členom ZDPZP je osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov zavarovalna premija oz. prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.


ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo.


Z uvedbo DFS torej ni prišlo do dvojne obdavčitve provizij, ki si jih zavarovalni zastopniki zaračunavajo za opravljene zavarovalne storitve, saj predmet obdavčitve ni isti. Zavarovalno premijo namreč zaračuna zavarovalnica, medtem ko zavarovalni zastopnik zaračuna provizijo zavarovalnici. Predmet obdavčitve po ZDFS je torej le provizija zavarovalnega zastopnika, ne pa zavarovalna premija, ki jo zaračuna zavarovalnica.


2.2 Ali so predmet obdavčitve z DFS storitve kreditnega posredovanja, ki jih opravijo zavarovalni posredniki?


Storitve kreditnega posredovanja so obdavčene v skladu z a) točko 3. člena ZDFS, ne glede na to, kdo jih opravi.


2.3 Ali so predmet DFS vse transakcije zavarovalnega posrednika, ne glede na naravo posla, npr. storitve pod 2. – 5. točko 14. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 99/10-UPB7, 90/12 in 102/12)?


Predmet DFS so storitve zavarovalnega zastopanja in posredovanja. V zvezi s storitvami, naštetimi v 2. do 5. točki ZZavar, je pomembno, kako so te storitve obravnavane z vidika DDV. Če so oproščene plačila DDV, potem so predmet DFS, če jih opravljajo zavarovalni posredniki ali zastopniki.


2.4 Ali je provizija, ki jo zavarovalnemu posredniku plača tuja zavarovalnica za zavarovalno posredovanje, ki ga zavarovalni posrednik opravi za slovensko podjetje, predmet DFS?


Ko je storitev zavarovalnega posredovanja opravljena v RS za podjetje v RS, je ta storitev predmet DFS, ne glede na to, komu je račun za opravljeno storitev izdan – tuji zavarovalnici ali naročniku zavarovanja. Za obdavčitev z DFS je pomembno, da je storitev opravljena na območju RS. V primeru, da npr. slovensko podjetje opravi storitev v Italiji za italijansko podjetje in nemško zavarovalnico, storitev ni opravljena v RS in ni predmet obdavčitve z DFS.


2.5 Kakšen je sistem obdavčitve, če tudi zavarovalni zastopnik opravlja zavarovalne posle preko svojega podizvajalca, ki na trgu nastopa kot samostojni podjetnik? Bi bilo treba tudi v tem primeru ponovno plačati 6,5 % davek na finančne storitve, ter tako isto zavarovalno provizijo dvakrat obdavčiti s 6,5 % DFS?


ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo.


V zgornjem primeru je tako predmet DFS provizija, ki jo podizvajalec prejme kot plačilo za opravljeno storitev zavarovalnega posredovanja ali zastopanja, predmet DFS pa je tudi provizija, ki jo zavarovalni zastopnik prejme od zavarovalnice.


2.6 Ali so dobavitelji, ki nastopajo tudi kot kreditni posredniki pri poslih finančnega najema, zavezani obračunavanju DDV ali obračunavanju davka na finančne storitve? V praksi se ob sklenitvi posla običajno jemalcu finančnega najema zaračuna nadomestilo za odobritev posla. Od storitev odobritve posla davčni zavezanci, kadar gre za posle finančnega najema, uveljavljajo oprostitev plačila DDV. Del tega nadomestila se nato na podlagi računa odstopi posrednikom, to je dobaviteljem opreme (npr. avtomobilskim trgovcem). (dodano 8. 3. 2013)


Na podlagi b) točke drugega odstavka 6. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12), se za dobavo blaga šteje tudi dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali o prodaji blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najpozneje ob plačilu zadnjega obroka. Posel finančnega najema se tako po določbah ZDDV-1 obravnava kot dobava blaga.


Peti odstavek 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 102/12) določa, da pri finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.


Kadar pri finančnem najemu stroški financiranja niso dogovorjeni in obračunani ločeno, se ti vključujejo v davčno osnovo dobavljenega blaga. Davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev v skladu s 36. členom ZDDV-1 vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljene dobave.


ZDDV-1 za finančne storitve predpisuje oprostitev plačila DDV. Na podlagi 4. a) točke 44. člena ZDDV-1 je dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec, oproščeno plačila DDV.


V zvezi z davčno obravnavo poslov finančnega najema je treba upoštevati odločitev sodišča v sodbi Muys' en De Winter's Bouw (C-281/91), v kateri je sodišče ES obravnavalo obresti pri prodajah blaga ali storitev na odloženo plačilo. V sodbi je sodišče odločilo, da dobavitelj blaga ali storitev, ki stranki odobri odložitev plačila v zameno za plačilo obresti, opravi storitev odobritve kredita, ki je oproščena na podlagi člena 135(1)(b) Direktiva sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Na podlagi člena 135(1)(b) DDV direktive je oproščeno plačila DDV dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri.


Iz vašega dopisa razberemo, da dajalec finančnega najema v okviru posla finančnega najema opravi storitev odobritve posla. Pri finančnem najemu so oproščene plačila DDV obresti in vse transakcije, ki so s storitvijo financiranja tesno povezane, kot na primer odobritev financiranja. Ob predpostavki, da se storitev odobritve posla nanaša na storitev odobritve financiranja, ki jo dajalec finančnega najema opravi v okviru posla finančnega najema, je storitev oproščena plačila DDV na podlagi 4. a) točke 44. člena ZDDV-1.


Dobavitelji blaga, ki ob prodaji blaga nastopajo tudi kot posredniki med kupci blaga (jemalci finančnega najema) in dajalci finančnega najema v zvezi s financiranjem prodaje tega blaga, dajalcu finančnega najema zaračunajo provizijo za posredovanje. Storitev posredovanja, ki jo opravi dobavitelj blaga, je treba obravnavati kot storitev kreditnega posrednika in je oproščena plačila DDV v skladu s  4. a) točko 44. člena ZDDV-1.


Kot je že navedeno, se pri finančnem najemu v odvisnosti od pogodbe stroški financiranja lahko obravnavajo različno. Če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno, stroški financiranja predstavljajo samostojen promet finančnih storitev. V nasprotnem primeru se obresti in drugi stroški financiranja vštevajo v davčno osnovo blaga. Storitev posredovanja, ki jo opravi dobavitelj blaga, je v obeh primerih, ne glede na način obravnavanja stroškov financiranja, oproščena plačila DDV.


Na podlagi 3. člena ZDFS so predmet obdavčitve s tem davkom transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti.


Od storitev posrednikov pri poslih finančnega najema se obračunava davek na finančne storitve.

  

2.7 Ali so navedene storitve, ki jih slovenskim bankam opravijo tuje družbe, obdavčene z DFS:

- slovenska banka najame posojilo v tujini (bilateralno ali sindicirano) oz. izda kakršen koli instrument zadolževanja,

- procesiranje medbančnih in komercialnih plačil, ki jih opravi tuja banka po nalogu slovenske banke iz računa, ki ga ima slovenska banka pri tuji banki,

- garancija tuje banke slovenski banki ali pravni osebi,

- opravljanje storitev tujih procesnih centrov oz. kartičnih sistemov,

- storitve tujih procesnih centrov v zvezi z opravljanjem plačilnega prometa? (dodano 14. 3. 2013)


Storitve tujih procesnih centrov, ki jih ti opravijo v RS, za katere ti procesni centri dobijo plačano provizijo, se v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDFS štejejo za opravljene v RS, provizije, ki si jih zaračunajo za svoje opravljene storitve pa so davčna osnova za obračun DFS. Z DFS pa niso obdavčene provizije za storitve, ki jih ti procesni centri opravijo izven ozemlja RS.


V primeru, ko slovenska banka najame posojilo v tujini (bilateralno ali sindicirano) oz. izda kakršen koli instrument zadolževanja v skladu s 4. členom ZDFS, ne gre za storitev, opravljeno na območju RS.


V primeru procesiranja medbančnih in komercialnih plačil, ki jih opravi tuja banka po nalogu slovenske banke iz računa, ki ga ima slovenska banka pri tuji banki, je obdavčitev omenjene storitve z DFS odvisna od tega, kje zadevna tuja banka te storitve opravi. Če tuja banka storitev procesiranja medbančnih in komercialnih plačil opravi na območja RS, je storitev predmet obdavčitve v skladu z ZDFS, če pa je storitev v celoti opravljena v tujini, ni predmet obdavčitve z ZDFS. Enako velja tudi za storitev garancije tuje banke slovenski banki ali pravni osebi.

 

 

2.8 Posrednik iz druge države članice v imenu tuje zavarovalnice izda račun za premijo slovenski pravni osebi (naročniku) za zavarovanje, sklenjeno pri tuji zavarovalnici (iz države članice). Po plačilu premije del zneska zadrži kot provizijo, ostalo nakaže tuji zavarovalnici. Ali je navedena storitev predmet DFS? V primeru da je, kdaj nastane obveznost plačila DFS in katera transakcija (znesek) je podlaga za obračun DFS? (dodano 4. 4. 2013)


1. Transakcija: plačilo premije naročnika posredniku (npr. € 100, iz Slovenije v tujino (DČ))


V skladu s 6. členom Zakona o davku na finančne storitve je davčna osnova za obračun DFS provizija, ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. Kakor razumemo iz vašega opisa primera, je v tej transakciji udeležen tuj posrednik, ki pri tej transakciji ni prejel plačane provizije, zato davčne osnove za DFS ni.


2. Transakcija: nakazilo posrednika tuji zavarovalnici (npr. € 90, € 10 zadrži kot provizijo) (transakcija v celoti v DČ)


V 4. členu Zakona o davku na finančne storitve je določeno, da je davčni zavezanec za DFS vsaka oseba, ki na območju RS izvaja finančne storitve iz zakona. Kakor razumemo iz vašega opisa primera, je opisana transakcija v celoti opravljena izven RS med tujim posrednikom in tujo zavarovalnico, ki nima sedeža svoje dejavnosti ali poslovne enote na ozemlju RS, zato provizija ni obdavčena z DFS.

 

 

 

2.9 Storitve procesiranja kreditnih in plačilnih kartic (dodano 23. 4. 2013)


Družba, ki ima sedež v Sloveniji, izvaja storitve procesiranja kreditnih in plačilnih kartic (avtorizacija kartic in podobne storitve), ki jih zaračunava finančnim institucijam iz Slovenije, iz EU in izven EU. Storitve se izvajajo preko centrale v Sloveniji. Njihovi stranki, npr. finančni instituciji iz Srbije, del opravljanja storitev procesiranja kartic opravi družba s Hrvaške. Ta del storitev se ne opravi na ozemlju Slovenije (pri opravljanju teh storitev ne sodelujejo ljudje, ki delajo v Sloveniji niti se ne uporabi oprema, ki se nahaja v Sloveniji), drugi del storitev pa opravi slovenska družba. Družba s Hrvaške opravljene storitve zaračuna slovenski družbi, ki pa v naslednjem koraku zaračuna kupcu storitve, tiste, ki jih je opravila družba s Hrvaške skupaj s storitvami, ki jih je opravila slovenska družba. Pri tem se postavljajo naslednja vprašanja:


1. Ali se lahko šteje, da storitev ni opravljena na območju Republike Slovenije, ker se storitve zaračunavajo finančnim institucijam s sedežem izven Slovenije? Ali je določitev davčnega zavezanca po ZDFS pomembno dejstvo, da ima slovenski davčni zavezanec podatkovni center v Sloveniji ali ker ima sedež v Sloveniji?


2. Ali bi lahko te iste storitve šteli kot da niso opravljene na ozemlju Republike Slovenije, ker se obdelujejo transakcije, ki jih izvede tuja banka (npr. preko POS terminala v tujini in je izdajatelj računa tuja banka)?


3. Ali se na del storitev, ki jih za slovenskega davčnega zavezanca opravi matična družba s Hrvaške, obračuna DFS, ko slovenski davčni zavezanec izstavi račun finančni instituciji iz Srbije oziroma prejme nadomestilo za navedeni račun?


Ad 1 in 2)


Zakon o davku na finančne storitve v 4. členu določa, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki na območju Republike Slovenije izvaja finančne storitve iz 3. člena tega zakona.


Šteje se, da je finančna storitev iz 3. člena tega zakona izvedena na območju Slovenije, če jo izvede oseba, ki ima na območju Slovenije sedež svoje dejavnosti ali poslovno enoto, ki izvede storitev, oziroma stalno ali običajno prebivališče.


V osnovi se torej obdavčitev veže na to, ali ima izvajalec storitve v Republiki Sloveniji sedež svoje dejavnosti ali sedež poslovne enote.


Procesni center v RS izvaja storitev posredovanja avtorizacij/transakcij za imetnike in prodajna mesta, ki pa se nahajajo v Srbiji. V skladu s prvim odstavku 4. člena ZDFS je davčni zavezanec vsaka oseba, ki na območju RS izvaja finančne storitve iz 3. člena ZDFS.


To pomeni, da so storitve posredovanja avtorizacij/transakcij, ki jih opravi procesni center v Sloveniji, obdavčene z DFS. V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS pa davčno osnovo predstavlja nadomestilo oz. provizija, ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. 


Ad 3)


Nadomestilo za opravljeno storitev predstavlja tudi del provizije, ki jo bo slovenski davčni zavezanec sicer nakazal družbi s Hrvaške, zaračunal pa svoji stranki. Nadomestilo za opravljeno storitev družbe s Hrvaške se torej šteje za lastni prihodek slovenske družbe, zato je potrebno DFS obračunati tudi od teh prejetih nadomestil.

 

 

2.10 Obdavčitev gospodarske družbe iz tujine skladno z določbami ZDFS (dodano 6. 5. 2013)


a. Ali je mogoče matično družbo iz tujine, ki bi pri najemanju kreditov/sklepanju leasing pogodb s strani hčerinske družbe s sedežem v Sloveniji pri slovenskih bankah/leasing hišah sodelovala kot porok, opredeliti kot zavezanca za davek na finančne storitve skladno z določbami Zakona o davku na finančne storitve – ZDFS (Uradni list RS, št. 94/12)?


b. Ali bi bila takšna finančna storitev (poroštvo) predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve (v nadaljnjem besedilu: DFS), kljub temu, da bi bila opravljena v tujini, s sedeža tuje matične družbe?


Tuja družba, ki s sedeža v tujini nastopa kot porok za slovensko družbo pri najemanju kreditov in leasingov v Sloveniji, se v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDFS šteje za davčnega zavezanca za davek na finančne storitve, saj v tem primeru neposredno izvaja finančne storitve iz 3. člena ZDFS na območju Slovenije za naročnike oz. prejemnike storitev, ki imajo sedež dejavnosti, poslovno enoto oz. stalno ali običajno prebivališče na območju Slovenije.


Tuja družba, ki s sedeža v tujini nastopa kot porok za slovensko družbo pri najemanju kreditov in leasingov v tujini, pa se ne šteje za davčnega zavezanca za davek na finančne storitve.

 

2.11 Ali je provizija za kredit med povezanima družbama, npr. matična družba da kredit hčerinski družbi, obdavčena z DFS, če:

- kreditodajalec ni banka ali druga finančna ustanova, ampak npr. družba d.o.o.,

- ima kreditodajalec - družba (npr. d.o.o.) sedež v drugi državi članici EU, prejemnik kredita pa je družba v Sloveniji,

- je kreditodajalec družba s sedežem v tretji državi, prejemnik kredita pa družba v Sloveniji. (dodano 6. 5. 2013)


Davčni zavezanci za davek na finančne storitve so banke, druge finančne institucije in druge osebe, ki izvajajo finančne storitve, za katere je predvidena obdavčitev po tem zakonu, vključno s podružnicami tujih bank in poslovnimi enotami tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji ter vključno s tistimi tujimi osebami, ki po materialni zakonodaji lahko opravljajo finančne storitve v Republiki Sloveniji neposredno.


Pri tem torej ni pomembno, ali storitev dajanja kredita opravi finančna institucija ali drug davčni zavezanec, ter tudi ne, ali je kredit dan povezani osebi. Osnovo za davek predstavlja nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo.


V primeru, ko družba s sedežem v Republiki Sloveniji najame kredit pri družbi v drugi državi članici oziroma v tretji državi, ne gre za storitev, opravljeno na območju Republike Slovenije v skladu s 4. členom ZDFS.

 

2.12 Tuji zavarovalni posrednik v imenu zavarovalnice izda račun za premijo naročniku, ki je slovenska pravna oseba, ta slovenska pravna oseba plača račun v tujini. Po prejemu plačila iz prve transakcije, tuji zavarovalni posrednik nakaže tuji zavarovalnici premijo, ki je zmanjšana za višino njegove provizije. (dodano dne 22. 10. 2013)

 

V prvem odstavku 4. člena ZDFS je določeno, da je davčni zavezanec za plačilo DFS vsaka oseba, ki na območju Slovenije izvaja finančne storitve iz 3. člena ZDFS. V drugem odstavku 4. člena je določeno, da se šteje, da je finančna storitev iz 3. člena ZDFS izvedena na območju Slovenije, če jo izvede oseba, ki ima na območju Slovenije sedež svoje dejavnosti ali poslovno enoto, ki izvede storitev oz. stalno ali običajno prebivališče.

 
Kakor razumemo navedbe davčnega zavezanca, je zadevna finančna storitev slovenski pravni osebi v celoti opravljena v tujini, za obdavčitev storitev z DFS pa je pomembno, da je storitev opravljena na območju Slovenije. V primeru, da storitev ni opravljena v Sloveniji, ni predmet obdavčitve z DFS.

 

3. Nastanek obveznosti, obračun DFS, plačilo ali vračilo davka


3.1 Ali se obračuna DFS na izplačane provizije zavarovalnim posrednikom in zastopnikom v primeru, ko so bili računi izstavljeni pred veljavnostjo ZDFS ?


Provizije, ki bodo plačane po 1. 3. 2013, so predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve le, če je bil račun za opravljeno finančno storitev izdan od vključno 25. 12. 2012 (torej od datuma, ko je začel veljati ZDFS).


3.2 Zaradi naknadnega znižanja oziroma vračila dela zavarovalne premije se zniža oziroma vrne del provizije, plačane zavarovalnemu posredniku ali zastopniku, pri čemer se zaradi vrnitve dela provizije zaradi prekinitve pogodb naknadno zmanjša tudi davčna obveznost (vrne del plačanega davka).


V ZDFS ta primer sicer ni izrecno urejen, ker pa iz zakona izhaja, da se davek na finančne storitve plača le od dejansko plačanih provizij, sta Ministrstvo za finance in DURS zavzela stališče, da je treba določiti način vračila davka, s katerim bo davčnemu zavezancu omogočeno, da bo lahko pri davčnemu organu uveljavljal vračilo dela davka, ki ga je plačal na račun prvotno plačane provizije.


Takšno vračilo je mogoče izvesti šele potem, ko je davčni zavezanec dejansko vrnil plačniku del plačane provizije in samo, če zagotovi v svojem knjigovodstvu vse podatke in informacije, da bo lahko davčni organ v postopku davčnega nadzora preveril upravičenost do vračila davka. V primeru, da se znižanje provizije v dogovoru med zastopnikom/posrednikom in plačnikom provizije izvrši na način zmanjšanja plačila provizije po računu za plačilo provizije v tekočem obdobju, pa je treba paziti, da ne pride do neupravičenega okoriščanja zavezanca na račun vrnjenega davka (v teh primerih bo davek znižan že zaradi znižane davčne osnove v tekočem davčnem obdobju, zato bi še dodatno vračilo pomenilo dvakratno vračilo dela davka, kar bi neupravičeno zniževalo davčno obveznost zavezanca).


Do vračila preveč plačanega davka, ki je posledica predčasne prekinitve zavarovalnih pogodb in s tem vračila provizije lahko pride na 2 načina:


1. Naročnik (zavarovalnica) zmanjša plačilo provizije za tekoče obdobje za del provizije, ki bi ga na račun predčasno prekinjenih zavarovalnih pogodb moral zastopnik oziroma posrednik vrniti. Višina vračila mora biti razvidna iz dobropisa ali drugega dokumenta. Sam postopek vračila in višina vračila pa morata biti razvidna iz dokumentacije in podatkov v knjigovodstvu zavezanca, in sicer tako podrobno, da je v naknadni kontroli mogoče dokazati upravičenost davčnega zavezanca do zmanjšanja davčne osnove. Davčni zavezanec v tem primeru v polje 4 I. razdelka obrazca za obračun davka na finančne storitve kot davčno osnovo vključi dejansko plačano provizijo, znesek vrnjene provizije pa se v obračunu ne izkazuje posebej.


2. Naročnik (zavarovalnica) plača provizijo v celoti in neodvisno od tekoče provizije zahteva vračilo prej plačane provizije na način, da davčni zavezanec (zavarovalni zastopnik ali posrednik) dejansko vrne del plačane provizije zavarovalnici. Tudi v tem primeru mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke in informacije, na podlagi katerih lahko davčni organ v postopku davčnega nadzora preveri upravičenost do vračila davka V tem primeru pride do zmanjšanja davčne obveznosti zaradi vračila provizije, ki se nanaša na preteklo obdobje, zato se znesek vračila navede v II. razdelku obrazca za obračun davka na finančne storitve, in sicer na takšen način, da davčni zavezanec v polje 7 vnese davčno obdobje, v katerem je bila plačana prvotna provizija, za katero je bilo v tekočem obdobju opravljeno vračilo preveč plačane provizije in v zvezi s katero se posledično zmanjšuje davčna obveznost, v polju 8 bo davčni zavezanec izbral možnost, da gre za zmanjšanje davčne osnove, v polje 9 pa bo vnesel znesek, za katerega se je zmanjšala njegova davčna osnova za zadevno davčno obdobje. Opisane informacije se vključijo v obračun davka ne prej kot za tisto davčno obdobje, v katerem je dejansko prišlo do vračila (dela) prvotno plačane provizije.


3.3 Ali je treba na računu navesti DFS? Če da, katere člene zakona je treba navesti?


DFS se ne obračuna v trenutku, ko je finančna storitev opravljena, ampak davčna obveznost nastane v trenutku, ko je za opravljeno finančno storitev plačano nadomestilo (provizija). DFS se na računu ne navaja, davčni zavezanec pa mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje davka po tem zakonu ter zakonu, ki ureja davčni postopek.

 

3.4 Kdaj nastane obdavčljivi dogodek v primeru izplačila predujma npr. na podlagi pogodbe in nato kasnejše izdaje računa na podlagi obračunane provizije? (dodano 4. 4. 2013)


V skladu s 5. členom ZDFS se šteje, da davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena, ta pa se šteje za opravljeno, ko je zanjo plačano nadomestilo (provizija). Iz navedenega izhaja, da davčna obveznost nastane v trenutku, ko je plačan predujem.

 

 

3.5 Na kateri račun je treba nakazati znesek davka na finančne storitve za plačilo, ugotovljen po obračunu DFS? (dodano 16. 4. 2013)


Davek na finančne storitve se nakaže na:

  • številka računa PDP proračuna države: SI56011008881000030
  • šifra obvezne dajatve (podatek P2): 64009
  • koda namena: TAXS.

 

3.6 Slovenski zavarovalni posrednik v imenu zavarovalnice izda račun za premijo naročniku, ki je slovenska pravna oseba. Provizija zavarovalnega posrednika znaša določen odstotek premije. Po prejemu plačila iz prve transakcije, zavarovalni posrednik nakaže tuji zavarovalnici premijo, ki je zmanjšana za višino njegove provizije. Iz obeh transakcij si zadrži eno provizijo. (dodano dne 22. 10. 2013)

 

V prvem odstavku 5. člena ZDFS je določeno, da davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena. V drugem odstavku 5. člena ZDFS je določeno, da se šteje finančna storitev za opravljeno v trenutku, ko je zanjo plačana provizija.

 

Kakor razumemo navedbe davčnega zavezanca, zavarovalni posrednik v zvezi z obema opravljenima storitvama prejme eno provizijo, od katere mora DFS obračunati takrat, ko provizijo dobi plačano.

 

3.7 Slovenska zavarovalnica izda račun za premijo naročniku, ki je slovenska pravna oseba. Slovenska zavarovalnica po prejemu plačila premije tuji zavarovalnici nakaže premijo, zmanjšano za svojo provizijo, DPZP pa davčnemu organu v Sloveniji. (dodano dne 22. 10. 2013)


Kakor razumemo navedbe davčnega zavezanca, gre v tem primeru za storitev zavarovalnega posredovanja, ki jo slovenska zavarovalnica opravi na območju Slovenije in zanjo tudi prejme provizijo, ki predstavlja davčno osnovo za plačilo DFS. DFS mora biti obračunan takrat, ko je provizija plačana.

 

 

4. Davčna osnova


4.1 Ali se obresti, ki vključujejo nadomestila za opravljeno storitev, vštevajo v davčno osnovo za davek na finančne storitve ter kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo za opravljeno storitev?


V drugem odstavku 6. člena ZDFS je določeno, da se kot provizija ne štejejo obresti, ki jih je naročnik finančne storitve dolžan plačati davčnemu zavezancu v zvezi z izvedbo dogovorjene finančne storitve, če te obresti ne predstavljajo plačila nadomestila davčnega zavezanca v zvezi z opravljeno storitvijo.


Predmet obdavčitve v skladu z ZDFS niso provizije, ki so sestavni del efektivnih obrestnih mer in ki se v skladu z MRS obravnavajo kot obresti, iz plačila zanje pa ni mogoče ugotoviti, ali gre za nadomestilo stroškov.


Če torej obresti predstavljajo plačilo nadomestila v zvezi z opravljeno storitvijo oziroma je iz njihovega plačila mogoče ugotoviti, da gre za nadomestilo stroškov, se vštevajo v davčno osnovo za DFS.


V zvezi z vprašanjem, kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo stroškov za opravljeno storitev, dodajamo, da se kot nadomestilo (provizija) stroškov za opravljeno storitev šteje plačilo za izvedbo določene finančne storitve, same obresti pa niso predmet obdavčitve po ZDFS.


4.2 Ali se stroški odobritve in stroški zavarovanja, ki se upoštevajo pri izračunu EOM, ko podjetje v zvezi s prodajo svojega blaga končnim kupcem odobrava tudi potrošniške kredite po Zakonu o potrošniških kreditih, štejejo za nadomestilo (provizijo) in predstavljajo davčno osnovo za obračun DFS? Zavezanec navaja primer:

Znesek kredita: 365 EUR

Realna obrestna mera (letna): 8,75%

Realne obresti: 18,12 EUR

Stroški odobritve: 18,25 EUR

Stroški zavarovanja: 9,13 EUR

Vsi stroški kreditojemalca: 45,50 EUR.


Zakon o davku na finančne storitve v 6. členu določa, da je osnova za obračun davka na finančne storitve nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. V praksi se tovrstne provizije opredeljujejo kot nadomestila, provizije, opravnine ali stroški. Kot izhaja iz navedenega primera, so stroški odobritve kredita po svoji vsebini nadomestilo oz. provizija, zato predstavljajo davčno osnovo za davek na finančne storitve, stroški zavarovanja pa po svoji vsebini ne predstavljajo nadomestila oz. provizije, zato niso predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve.


4.3 Ali sta odgovora pod točkama 4.1 in 4.2 kontradiktorna? (dodano 8. 3. 2013)


Če je provizija, kot izhaja iz točke 4.1, vračunana kot sestavni del efektivne obrestne mere, in torej kot taka ni samostojno izkazana in zaračunana ter iz plačila za te obresti ni mogoče ugotoviti, ali gre za nadomestilo stroškov ali ne, potem ta ni predmet obdavčitve z DFS.


V točki 4.2 pa je iz prikazanega primera razvidno, da so stroški odobritve kredita po svoji vsebini nadomestilo oz. provizija, zato predstavljajo davčno osnovo za DFS.

 

 

 

4.4. Ali zavezanci na računu niso dolžni navajati DFS, ali pa gre za prepoved izkazovanja DFS na računih? V praksi se pojavlja dilema glede razumevanja davčne osnove v primeru izkazovanja DFS na računu, in sicer ali je davčna osnova prejeto plačilo z DFS ali brez DFS. Ali je v primeru, da je stranki zaračunano 100 EUR (ki je na fakturi izrecno prikazano) in 6,5 % DFS, in plačilo znaša 106,5 EUR, davčna osnova 106,5 EUR ali 100 EUR. Ali je v primeru, da davčni zavezanec na računu navede klavzulo »DFS v višini 6,5 % je vračunan v ceno storitve«, odvedeni 6,5 % davek pri 100 EUR tako izkazane skupne vsote cca 6,1 EUR in ne 6,5 EUR? (dodano 24. 4. 2013)


ZDFS ne vsebuje določb o izkazovanju davka na finančne storitve na računu, kot je to npr. določeno v Zakonu o davku na dodano vrednost. Davek na finančne storitve se tako ne zaračunava končnemu potrošniku (tistemu, ki mu je storitev opravljena), temveč ga davčni zavezanec obračuna od vseh nadomestil (provizij), ki jih izvajalec finančne storitve dobi plačane za opravljene finančne storitve v davčnem obdobju (davčni zavezanec, ki opravi storitev ter prejme nadomestilo (provizijo) kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo, je tisti, ki obračuna in plača davek na finančne storitve, torej tisti, ki nosi breme davka).


Tako davek na dodano vrednost kot davek na finančne storitve sta transakcijska davka, vendar se davek na dodano vrednost zaračuna in izkaže na računu ter prevali na končnega potrošnika, medtem ko se davek na finančne storitve ne zaračuna potrošniku in tudi ne izkaže na računu, temveč ga davčni zavezanec obračuna in prikaže samo v svojem knjigovodstvu. Zaradi tega je pomembno, da je izkazovanje prejetih nadomestil (provizij) pravilno v knjigovodskih evidencah davčnega zavezanca, izkazovanje davka na finančne storitve na izdanih računih pa ni potrebno, niti smiselno, saj je obračunavanje davka predvideno na način, da se davek obračuna od vseh nadomestil (provizij) skupaj, ki jih izvajalec finančne storitve dobi plačane za opravljene finančne storitve v davčnem obdobju.


V skladu s 6. členom ZDFS je torej osnova za davek nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. Tako se v primeru, ko davčni zavezanec na računu navede in obračuna DFS, šteje, da je davčni zavezanec prejel za plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo bruto znesek (106,5 EUR), torej tudi del, ki ga je na računu sicer prikazal kot davek, vendar v skladu z določbami ZDFS ta znesek ne predstavlja davka na finančne storitve, ampak predstavlja del davčne osnove.