1. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
1.1. Dobava blaga
1.2. Pridobitev blaga znotraj Skupnosti
1.3. Opravljanje storitev
1.4. Uvoz blaga
2. DAVČNI ZAVEZANEC 2.1. Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
2.2. Mali davčni zavezanec
2.3. Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec
3. IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV
4. IZDAJANJE RAČUNOV 4.1. Kaj mora vsebovati račun?
4.2. Kaj mora vsebovati poenostavljeni račun?
4.3. Komu ni treba izdati računa?
5. KNJIGOVODSTVO
6. OBRAČUN DDV 6.1. Predložitev obračuna
6.2. Davčno obdobje
6.3. Plačilo DDV
7. REKAPITULACIJSKO POROČILO
8. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV
9. DAVČNE STOPNJE
10. DAVČNA OSNOVA ZA OBRAČUN DDV
11. KRAJ OBDAVČITVE Z DDV 11.1. Kraj obdavčitve blaga 11.1.1. Prodaja blaga na daljavo
11.1.2. Kraj dobave blaga pri instaliranju ali montiranju blaga
11.2. Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti
11.3. Kraj opravljanja storitev 11.3.1. Kraj opravljanja storitev, ki jih opravijo posredniki
11.3.2. Kraj opravljanja storitev pri storitvah, povezanih z nepremičninami
11.3.3. Kraj opravljanja storitev pri prevozu blaga
11.3.4. Prevoz blaga znotraj Skupnosti
11.3.5. Kraj opravljanja storitev pri kulturnih in podobnih storitvah, pomožnih prevoznih storitvah in storitvah v zvezi s premičninami
11.3.6. Druge storitve
11.3.7. Kraj opravljanja storitev pri elektronskih storitvah, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Skupnosti, osebam, ki niso davčni zavezanci
11.4. Kraj uvoza blaga
12. OPROSTITVE DDV 12.1.Davčna skladišča
13. ODBITEK DDV
14. VRAČILO DDV 14.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV 14.1.1. Davčni zavezanec s statusom izvoznika
14.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
14.3. Vračilo DDV v potniškem prometu
15. POSEBNE UREDITVE 15.1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
15.2. Posebna ureditev za kmete
15.3. Pavšalno nadomestilo za kmete
15.4. Posebna ureditev za potovalne agencije
15.5. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
15.6. Posebna ureditev za investicijsko zlato
15.7. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Skupnosti, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
15.8. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
16. MOTORNA VOZILA 16.1. Novo motorno vozilo
16.2. Rabljeno motorno vozilo
1. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
1.1. Dobava blaga
Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu.
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca. Davčni zavezanec od blaga, ki ga pridobi v okviru opravljanja dejavnosti, uporabi pa ga za zasebne namene ali ga brezplačno odtuji ali pa ga uporabi za druge namene kot za namene svoje dejavnosti, obračuna DDV pod pogojem, da je za to blago dana pravica do odbitka DDV.
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, pa se ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev pod določenimi pogoji ter dajanje daril manjših vrednosti, pri čemer je vrednost darila manj kot 20 evrov.
Prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico, se prav tako šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo. Več ...
1.2. Pridobitev blaga znotraj Skupnosti
Pridobitev blaga znotraj Skupnosti pomeni pridobitev pravice do razpolaganja z blagom (ni pomembna pridobitev lastninske pravice) kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki ga pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec, pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju. Da je neka dobava blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
Več ...
1.3. Opravljanje storitev
Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga in lahko med drugim vključuje odstop premoženjskih pravic, obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja ter opravljanje storitev na podlagi zakona ali odločbe. Več ...
1.4. Uvoz blaga
Uvoz blaga pomeni vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Skupnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi. Uvoz blaga je tudi vsak vnos drugega blaga v Skupnost s tretjega ozemlja. Več ...
2. DAVČNI ZAVEZANEC
Davčni zavezanec je oseba, ki:
deluje neodvisno in samostojno, opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, opravlja ekonomsko dejavnost ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne.
Za davčnega zavezanca se šteje tudi oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico, vendar se ji za namene DDV ni treba identificirati.
Državni organi so davčni zavezanci, če opravljajo dejavnost ali transakcije, ki se sicer opravljajo na trgu.
Davčni zavezanci niso zaposleni in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca, kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Več ...
2.1. Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je:
davčni zavezanec, ki je v zadnjih 12 mesecih presegel oz. je verjetno, da bo presegel 25.000 evrov obdavčljivega prometa in se je identificiral na namene DDV, davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, od višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto (davčni organ mu izda identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti), davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga zaradi njegovih transakcij, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti zunaj Slovenije, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, skupni znesek njegovih pridobitev v tekočem koledarskem letu pa preseže 10.000 evrov oz. se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV. Več ...
2.2. Mali davčni zavezanec
Mali davčni zavezanec je:
davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oz. ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa in se ni prostovoljno odločil za obdavčitev, davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, do višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto. Več ...
2.3. Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec
Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je državni organ, organizacija, organ lokalne skupnosti ter druga oseba javnega prava, kadar opravlja dejavnost ali transakcije kot organ oblasti, tudi če pobira takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Več ...
3. IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV
Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazca DDV-P2 in DDV-P3). Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke pa se ne nanaša na male davčne zavezance, za katere velja posebna ureditev, ki je zapisana v 94. členu ZDDV-1. Mali davčni zavezanci so oproščeni obračunavanja DDV. Za malega davčnega zavezanca pa šteje:
davčni zavezanec, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa in davčni zavezanec, član kmečkega gospodinjstva, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov.
Mali davčni zavezanec pa se ne glede na višino opravljenega prometa oziroma katastrskega dohodka lahko prostovoljno vključi v sistem DDV. Svojo izbiro mora vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.
Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih.
Iz posebne ureditve po 94. členu ZDDV-1 so izvzete naslednje transakcije:
dobave novih prevoznih sredstev; dobave blaga in storitev, ki jih v Sloveniji opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža.
Obdavčljivi promet (25.000 evrov) pa obsega naslednje zneske, brez DDV:
znesek obdavčenih dobav blaga in storitev; znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona; znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
V obdavčljivi promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.
Pristojnemu davčnemu uradu mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV tudi vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in opravlja pridobitve blaga znotraj Skupnosti, razen če gre za transakcije, ki niso predmet obdavčitve v skladu s 4. členom ZDDV-1.
Davčni organ lahko davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, dovoli ali od njiju zahteva, da predložita prijavo oziroma zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV v elektronski obliki prek elektronskih sredstev.
Davčni organ mora s posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati naslednje osebe:
vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga ali storitev, od katerih se DDV lahko odbije, razen davčnega zavezanca, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo in davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve, za katere je plačnik DDV izključno kupec oziroma naročnik ali oseba, kateri je blago ali so storitve namenjene; vsakega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki opravi pridobitev blaga, ki je predmet DDV ali se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV od pridobitev blaga, čeprav ni presegel limit 10.000 evrov; vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti za namene transakcij v zvezi z ekonomskimi dejavnostmi, ki jih je opravil zunaj ozemlja Slovenije.
Identifikacijska številka za DDV je davčna številka s predpono SI.
O prenehanju identifikacije za namene DDV davčni organ odloči po prejemu zahtevka davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije za namene DDV oziroma po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ne obstajajo več razlogi za identifikacijo za namene DDV. Več ...
4. IZDAJANJE RAČUNOV
Za opravljeno dobavo blaga ali storitev je treba izdati račun. Račun lahko v imenu in za račun davčnega zavezanca izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba ob predpisanih pogojih.
Poenostavljeni račun lahko izda davčni zavezanec na ozemlju Slovenije drugim osebam kot so davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci.
Račun za namene DDV se lahko pošlje ali da na razpolago na elektronski način z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), če je zagotovljena avtentičnost izvora in integriteta vsebine. Več ...
4.1. Kaj mora vsebovati račun?
Račun mora imeti naslednje podatke:
datum izdaje računa, zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa, identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev, identifikacijsko številko za DDV kupca oz. naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika, količino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev, datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oz. končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa, davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oz. na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto, stopnjo DDV, znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ZDDV izključuje ta podatek.
V primeru oprostitve DDV, uporabe ene od posebnih ureditev ali če je plačnik DDV kupec ali naročnik, se je treba sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen ZDDV ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV, predmet obrnjene davčne obveznosti ali pa je uporabljena posebna ureditev. Več ...
4.2. Kaj mora vsebovati poenostavljeni račun?
Poenostavljeni račun mora imeti naslednje podatke:
datum izdaje, zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa, ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev, količino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev, prodajno vrednost blaga oz. storitve z vključenim DDV, znesek vračunanega DDV.
Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.
Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oz. storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, se mora na računu sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, ustrezni člen ZDDV ali drug sklic, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena plačila DDV.
Prejemnik blaga oz. storitev, ki ni zavezanec za DDV, lahko zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun z vsemi podatki, če ga potrebuje zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu z ZDDV. Več ...
4.3. Komu ni treba izdati računa?
Računa ni treba izdati:
kmetom, ki so oproščeni obračunavanja DDV, kadar opravljajo dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev končnemu potrošniku, na tržnici, za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), za znamke, koleke, vrednotnice in obrazce v poštnem prometu, za vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, za periodični tisk, za prodajo iz avtomatov, za prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežja GSM in interneta, za prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah. Več ...
5. KNJIGOVODSTVO
Davčni zavezanci lahko vse informacije za izračun davčne obveznosti zagotavljajo v svojem knjigovodstvu. Posebej pa morajo voditi evidenco o določenih prenosih blaga v drugo državo članico ter evidenco prejetega blaga od davčnega zavezanca iz druge države članice, v zvezi s katerim je bila opravljena cenitev ali delo na tem blagu.
Rok za hrambo izdanih in prejetih računov je 10 let, za račune v zvezi z nepremičninami pa 20 let. Za kraj hrambe je predpisano ozemlje Slovenije, v primeru elektronskih računov z dostopom on-line pa je kraj hrambe lahko tudi zunaj Slovenije. Več ...
6. OBRAČUN DDV
6.1. Predložitev obračuna
Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka.
Obračun DDV mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV ne glede na to, ali je za davčno obdobje, za katero predloži obračun, dolžan plačati DDV.
Davčna uprava Republike Slovenije je z julijem 2007 pričela s skeniranjem obračunov DDV na enem mestu, zato se obračuni DDV pošiljajo na poseben poštni predal, ki pa je natisnjen tudi na priloženi kuverti s plačano poštnino:
Ministrstvo za finance
Davčna uprava RS
p. p. 1054
3001 Celje
Vsi zavezanci, ki uporabljajo posebno ureditev po plačani realizaciji, skupaj z obračunom DDV pošljejo tudi obrazec Priloga A k obračunu DDV in morebitna pojasnila, ki se nanašajo na obračun DDV. Vse ostale obrazce, vloge in popravke obračunov za pretekla obdobja, pa se še vedno pošiljajo kontrolorju na pristojni davčni urad.
Opozorilo zavezancem
Obračun DDV lahko davčni zavezanec predloži tudi v elektronski obliki po elektronskih sredstvih. Davčnim zavezancem je obrazec v tiskani obliki na razpolago tudi na spletnih straneh DURS v pdf formatu ali na davčnih uradih v obliki tiskanega obrazca – izpis pdf formata na davčnem uradu. Več ...
6.2. Davčno obdobje
Davčno obdobje je koledarski mesec. Če je davčni zavezanec v preteklem koledarskem letu dosegel obdavčljiv promet blaga in storitev v vrednosti do vključno 210.000 evrov, je davčno obdobje koledarsko trimesečje.
Za davčnega zavezanca, ki šele začne opravljati obdavčljivo dejavnost, je, ne glede na vrednost pričakovanega prometa, prvih 12 mesecev davčno obdobje koledarski mesec.
Tudi za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji ter za nekatere druge osebe je davčno obdobje koledarski mesec. Več ...
6.3. Plačilo DDV
DDV mora plačati vsak davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v katerih je v skladu z ZDDV-1 dolžna DDV plačati druga oseba. V določenih primerih je tako plačnik DDV lahko tudi naročnik storitve oziroma kupec blaga. DDV mora plačati tudi vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV.
Davčni zavezanec mora plačati DDV v državni proračun najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, plača DDV na podlagi odločbe davčnega organa.
Pri uvozu blaga se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen v primerih, ko davčni zavezanec na podlagi dovoljenja davčnega organa izkaže obveznost iz naslova DDV od uvoza v obračunu DDV. Več ...
7. REKAPITULACIJSKO POROČILO
Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora davčnemu organu na obrazcu RP-O predložiti rekapitulacijsko poročilo o osebah, identificiranih za DDV, katerim je dobavil blago pod predpisanimi pogoji, in o osebah, identificiranih za DDV, katerim je dobavil blago, v okviru tristranskega posla. V rekapitulacijskem poročilu mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani v 90. členu ZDDV-1.
Rekapitulacijsko poročilo davčni zavezanec sestavi za vsako koledarsko trimesečje in ga predloži davčnemu organu do 10. dne drugega meseca, ki sledi koledarskemu trimesečju, in sicer:
za 1. kvartal (1. januar – 31. marec) do 10. maja, za 2. kvartal (1. april – 30. junij) do 10. avgusta, za 3. kvartal (1. julij – 30. september) do 10. novembra in za 4. kvartal (1. oktober – 31. december) do 10. februarja naslednjega leta.
Rekapitulacijsko poročilo lahko davčni zavezanec predloži tudi v elektronski obliki po elektronskih sredstvih.
Davčni zavezanec lahko iztiska obrazce RP-O iz svojega računalniškega sistema ob pogoju, da obrazec vsebuje vse elemente, njihov vrstni red in strukture, ki so predpisane s pravilnikom. Davčnim zavezancem je obrazec v tiskani obliki na razpolago tudi na spletnih straneh DURS v pdf formatu ali na davčnih uradih v obliki tiskanega obrazca – izpis pdf formata na davčnem uradu. Več ...
8. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV
Obdavčljivi dogodek nastane, ko je blago dobavljeno oz. so storitve opravljene ali ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, pri uvozu pa, ko je blago uvoženo. Obveznost obračuna DDV nastane, ko nastane obdavčljiv dogodek.
Pri dobavah blaga v drugo državo članico oz. pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti je nastanek obveznosti obračuna DDV vezan na 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. V primerih, ko je račun izdan pred potekom navedenega roka, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa.
Če je uvoženo blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, obveznost obračuna DDV nastane takrat, ko nastane obdavčljivi dogodek za te dajatve in s tem obveznost obračuna teh dajatev. Več ...
9. DAVČNE STOPNJE
Predpisani sta dve stopnji DDV, splošna (20 %) in nižja (8,5 %). Za blago, pridobljeno znotraj Skupnosti, se uporablja enaka stopnja DDV, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju Slovenije.
Z nižjo stopnjo DDV (8, 5 %) je obdavčeno:
hrana, žive živali, semena, rastline in primesi, ki so namenjene za pripravo hrane; dobava vode; zdravila, vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in z izdelki za higiensko zaščito; medicinska oprema, pripomočki in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo; prevoz oseb in njihove osebne prtljage; knjige, časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv); vstopnine za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne in športne prireditve; avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov; dobava določenih umetniških predmetov, zbirk in starin; stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili; živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanjem prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte; uporaba športnih objektov; storitve pokopa in upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je z njimi neposredno povezan in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev;
10. DAVČNA OSNOVA ZA OBRAČUN DDV
Osnova za obračun DDV je plačilo dobavitelju za opravljeno dobavo blaga ali storitev, prejeto od kupca, naročnika ali tretje osebe. Davčno osnovo povečujejo trošarine, drugi davki, takse in druge dajatve ter postranski stroški (provizije, stroški pakiranja, prevoza idr., ki jih dobavitelj zaračuna), razen DDV. Iz davčne osnove so izključeni določeni popusti in rabati ter zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika. Več ...
11. KRAJ OBDAVČITVE Z DDV
Promet blaga se načeloma obdavči tam, kjer je blago porabljeno oz. uporabljeno. Tako se enako obravnava uvoženo blago in na davčnem območju proizvedeno blago, hkrati pa je izvoz blaga oproščen plačila DDV. Enako se obravnava tudi promet blaga med državami članicami, pri čemer pa so zaradi ukinitve fiskalnih meja med državami članicami uvedene določene izjeme. Glede na to, da na mejah med državami članicami ni fiskalne kontrole in je zato kontrolo mogoče zagotoviti le post festum prek dokumentacije pri davčnem zavezancu, lahko sistem obdavčitve blaga po načelu namembnega kraja deluje le v prometu med zavezanci za DDV.
Pri prometu storitev velja, da se storitev obdavči tam, kjer ima sedež davčni zavezanec, ki opravlja storitev, razen pri točno določenih storitvah, pri čemer se kraj opravljene storitve določi glede na druge okoliščine (dejanski kraj opravljene storitve, kraj sedeža prejemnika storitve ipd.). Več ...
11.1. Kraj obdavčitve blaga
Za kraj dobave blaga se šteje:
pri dobavi blaga brez prevoza kraj, kjer se nahaja blago, ko se opravi dobava, pri dobavi blaga s prevozom kraj, kjer se nahaja blago, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga (izjeme so določene v primerih, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi ter pri instalaciji oz. montaži blaga; posebna pravila veljajo v primerih t. i. prodaj na daljavo, ki se opravijo končnim potrošnikom), kraj, kjer se prevoz potnikov začne, če se dobava blaga opravi na krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku med prevozom potnikov znotraj Skupnosti, pri dobavi plina ali električne energije za nadaljnjo prodajo preko distribucijskih sistemov kraj, kjer ima sedež preprodajalec, pri končni potrošnji plina ali električne energije kraj, kjer se plin ali elektrika dejansko porabita. Več ...
11.1.1. Prodaja blaga na daljavo
O t. i. prodaji blaga na daljavo govorimo, kadar se prodaja blaga opravi končnim potrošnikom, blago pa jim odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice. O prodaji blaga na daljavo ne moremo govoriti, če kupec sam prevzame blago. Pri nakupu blaga npr. prek kataloga ali interneta v drugi državi članici se obračuna DDV države prodajalca, slovenski DDV pa v primeru, če je prodajalec pri prodaji blaga na daljavo identificiran za namene DDV v Sloveniji.
Velja namreč, da je pri prodaji blaga na daljavo kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag 35.000 ali 100.000 evrov, ki ga določi posamezna država članica. Dokler ta prag v posamezni državi članici ni presežen, je kraj obdavčitve v državi članici, kjer se začne pošiljanje ali prevoz blaga. Ne glede na ta pogoj pa se davčni zavezanec lahko odloči, da bo kraj obdavčitve namembna država članica. V tem primeru mora izbiro priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti.
Ko bo slovenski kupec po katalogu naročil blago pri prodajalcu v Italiji, mu bo ta obračunal italijanski DDV. Če pa se je prodajalec identificiral za namene DDV v Sloveniji, bo moral kupcu obračunati slovenski DDV.
Navedeno pa velja le pri prodajah na daljavo iz držav članic, ne pa za dobave iz drugih držav (npr. iz Hrvaške), pri čemer gre za uvoz blaga.
Prodaja trošarinskih izdelkov je vedno obdavčena v državi članici, kjer se prevoz ali odpošiljanje konča (zanje ne velja limit). Več ...
11.1.2. Kraj dobave blaga pri instaliranju ali montiranju blaga
Kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. Dobavitelj blaga mora torej obračunati in plačati DDV v državi članici, kjer je blago instalirano ali montirano. Več ...
11.2. Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Pri določanju kraja obdavčitve blaga pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti velja splošno pravilo, da je kraj obdavčitve kraj, kjer se nahaja blago, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki je blago nabavila (namembni kraj). Sistem obdavčitve blaga po načelu namembnega kraja deluje le v prometu med zavezanci, identificiranimi za DDV.
Prenos kraja obdavčitve na pridobitelja v drugo državo članico je mogoč le v primeru, če je pridobitelj identificiran za namene DDV v drugi državi članici, razen v primeru, ko dokaže, da je pridobljeno blago uporabil za kasnejše dobave in je izpolnil obveznosti za predložitev rekapitulacijskega poročila in je kot plačnik DDV določen prejemnik blaga. Več ...
11.3. Kraj opravljanja storitev
Po splošnem pravilu se kraj opravljanja storitev določa glede na sedež davčnega zavezanca, ki opravi storitev. Posebna pravila so določena za določitev kraja opravljanja storitev posrednikov, storitev, ki so povezane z nepremičninami, storitev, povezanih s prevozom blaga, storitev s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavnih prireditev, pomožnih prevoznih storitev in storitev cenitve premičnin in dela na nepremičninah.
Za določene druge storitve pa se uporabi načelo obrnjene davčne obveznosti. Več ...
11.3.1. Kraj opravljanja storitev, ki jih opravijo posredniki
Posredniki so osebe, ki delujejo v imenu in za račun drugih oseb. Na splošno je storitev posrednikov obdavčena po kraju obdavčitve glavne transakcije.
Če je naročnik storitev, ki jih opravi posrednik, identificiran za DDV v državi članici, ki ni tista, na ozemlju katere se opravi ta transakcija, se ne glede na navedeno šteje, da je kraj opravljanja storitev na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena. Več ...
11.3.2. Kraj opravljanja storitev pri storitvah, povezanih z nepremičninami
Za kraj storitev, ki so kakor koli povezane z nepremičninami, se šteje kraj, kjer se nahaja nepremičnina. Več ...
11.3.3. Kraj opravljanja storitev pri prevozu blaga
Splošno pravilo je, da je kraj opravljanja prevoza blaga tam, kjer se dejansko opravi prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.
Pri storitvah, ki jih opravi posrednik v povezavi s prevozom blaga, velja splošno pravilo, razen v primeru, ko je naročnik storitve identificiran za DDV v drugi državi članici, ko se za kraj opravljanja storitev šteje država članica, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV. Več ...
11.3.4. Prevoz blaga znotraj Skupnosti
Pri prevozu blaga znotraj Skupnosti je kraj opravljenega prevoza blaga kraj začetka prevoza, razen v primeru, ko je naročnik prevoza identificiran za DDV v drugi državi članici, ko se za kraj opravljenega prevoza šteje država članica, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV. Več ...
11.3.5. Kraj opravljanja storitev pri kulturnih in podobnih storitvah, pomožnih prevoznih storitvah in storitvah v zvezi s premičninami
Pri storitvah s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavnih prireditev, pomožnih prevoznih storitvah in storitvah cenitve premičnin in delu na premičninah se za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.
Izjema je določena za pomožne prevozne storitve in storitve pri cenitvah ali delu na premičninah ter za storitve posrednika pri posredovanju opravljanja pomožnih storitev pri prevozu blaga znotraj Skupnosti, če je naročnik storitve identificiran za DDV v drugi državi članici, ko se za kraj opravljanja storitev šteje država članica, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV. Več ...
11.3.6. Druge storitve
Pri t. i. intelektualnih storitvah, kot so storitve prenosa in odstopa avtorskih pravic, storitve oglaševanja, storitve svetovalcev, inženirjev, odvetnikov, notarjev, bančne, finančne in zavarovalne transakcije, storitve telekomunikacij itn., se uporabi načelo obrnjene davčne obveznosti, tj. obdavčitev pri prejemniku storitev, če so opravljene za naročnika s sedežem zunaj Skupnosti ali davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici. Več ...
11.3.7. Kraj opravljanja storitev pri elektronskih storitvah, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Skupnosti, osebam, ki niso davčni zavezanci
Pri teh storitvah se šteje, da je kraj opravljene elektronske storitve kraj, kjer ima oseba, ki ni davčni zavezanec, sedež ali prebivališče. Več ...
11.4. Kraj uvoza blaga
Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Skupnost.
Če pa je za blago ob vnosu v Skupnost začet eden od carinskih postopkov, postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, je kraj uvoza takega blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki končajo. Več ...
12. OPROSTITVE DDV
Razlikujemo med t. i. nepravimi in pravimi oprostitvami. Neprave oprostitve v sistemu DDV pomenijo, da davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti, od svojih dobav ne obračunavajo davka, pa tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji. Plačila DDV so oproščene določene dejavnosti, ki so v javnem interesu (zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, verske skupnosti, šport in športna vzgoja, kultura itn.), zavarovalne in pozavarovalne transakcije, najem oz. zakup nepremičnin, finančne storitve, dobava znamk, igre na srečo, dobava objektov ali delov objektov in zemljišč razen novogradenj oz. novovseljenih zgradb, dobava zemljišč, dobava zlata Banki Slovenije.
Prava oprostitev pa pomeni, da davčni zavezanec DDV ne obračuna in plača, hkrati pa ima pravico do odbitka vstopnega davka. Tako so popolnoma brez obremenitve z DDV izvoz blaga, dobave blaga v druge države članice, dobave blaga, ki so izenačene z izvozom blaga ali dobavami blaga v druge države članice, in storitve, ki so opravljene ali porabljene v tretjih državah oz. v drugih državah članicah, v kolikor je prejemnik davčni zavezanec, identificiran za namene DDV.
Plačila DDV so oproščene dobave blaga in storitev v carinskih in davčnih skladiščih. Več ...
12.1. Davčna skladišča
Davčna skladišča delujejo podobno kot carinska skladišča. Od carinskih skladišč se razlikujejo po tem, da se v davčnih skladiščih lahko hrani blago, pridobljeno iz drugih držav članic EU oz. blago, ki je namenjeno dobavi v druge države članice. Z vnosom blaga v davčno skladišče se odloži nastanek obveznosti za obračun DDV do trenutka iznosa blaga iz davčnega skladišča. Več ...
13. ODBITEK DDV
Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je upravičen, da svojo davčno obveznost zmanjša za vstopni DDV. Vstopni DDV so tisti zneski davka, ki so izkazani na računih o nabavi blaga oz. opravljeni storitvi. Pravico do odbitka vstopnega DDV pa ima davčni zavezanec le za nabavo blaga in storitev, ki jih uporabi za namene svojih obdavčenih transakcij in določenih oproščenih transakcij ter v primeru občasne dobave novega prevoznega sredstva v drugo državo članico.
Davčni zavezanec si lahko odbije DDV v tistem davčnem obdobju, ko je prejel blago oz. mu je opravljena storitev, če razpolaga z računom oz. carinsko deklaracijo.
Če davčni zavezanec opravlja hkrati obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek DDV, ki si ga sme odbiti, z odbitnim deležem, ki se lahko določi za vse transakcije ali pa ločeno za vsako področje dejavnosti ob zagotavljanju ustreznega knjigovodstva.
V primeru, ko je znesek odbitka vstopnega DDV višji ali nižji od tistega, do katerega je davčni zavezanec upravičen in če se spremenijo dejavniki, ki se merodajni za odbitek vstopnega DDV (odpoved nakupov in znižanje cene), je treba prvotni odbitek popraviti.
Odbitka vstopnega DDV ni treba popraviti v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter dajanja daril manjše vrednosti ali vzorcev. Več ...
14. VRAČILO DDV
V ZDDV-1 je vračilo DDV urejeno v treh členih glede na vrsto upravičencev za vračilo. Vračilo DDV se tako lahko izvrši:
na podlagi obračuna DDV (davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV v Sloveniji), na podlagi zahtevka za vračilo (davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji) in na podlagi zahtevka za vračilo DDV v potniškem prometu (potnikom, ki nimajo prebivališča v Skupnosti). Več ...
14.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, se presežek prenese v naslednje davčno obdobje. Lahko pa se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV. Davčni organ zavezancu, ki zaradi pretežnega izvoza blaga (ima status izvoznika) oziroma dobav blaga znotraj Skupnosti v zaporednih obračunih DDV izkazuje presežek DDV, na njegovo zahtevo vrne presežek DDV v 30 dneh po predložitvi obračuna DDV. Davčnemu zavezancu, ki presežka DDV ne prejme v roku pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni postopek od prvega dne po poteku 60 oziroma 30 dni od predložitve obračuna DDV.
Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se presežek vrne po poplačilu davčnega dolga. Več ...
14.1.1. Davčni zavezanec s statusom izvoznika
Kot izvoznik se šteje davčni zavezanec, pri katerem je vsota vrednosti izvoza (podatek iz knjigovodstva davčnega zavezanca) in vrednosti dobav blaga znotraj Skupnosti (podatek iz polja 12 obrazca DDV-O) po podatkih iz predloženih obračunov za zadnjih šest mesecev večja od vsote vrednosti dobav blaga in storitev (podatek iz polja 11 obrazca DDV-O, zmanjšan za vrednost izvoza) ter vrednosti oproščenih dobav brez pravice do odbitka DDV (podatek iz polja 15 obrazca DDV-O) za isto obdobje in, ki hkrati v istem obdobju, v vsaj dveh zaporednih obračunih izkazuje presežek odbitka DDV.
Za pridobitev statusa izvoznika morajo davčni zavezanci davčnemu organu predložiti vlogo, v kateri morajo navesti:
Davčni organ na podlagi navedene vloge davčnemu zavezancu izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika za obdobje največ 12 mesecev. Ne glede na navedeno lahko davčni organ davčnim zavezancem, ki jim je bila že izdana citirana odločba, v roku 30 dni po poteku 12-mesečnega obdobja po uradni dolžnost izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika za naslednje obdobje največ 12 mesecev na podlagi podatkov iz obrazca DDV-O in podatkov, pridobljenih pri carinskem organu. Več ...
14.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
Davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti, niti stalne poslovne enote, iz katere se opravljajo poslovne transakcije, niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), ima ob pogojih, določenih s tem zakonom, pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago ali storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo.
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila DDV, če v predpisanem obdobju ni opravil dobav blaga oziroma storitev, za katere se šteje, da so bile opravljene v Sloveniji, razen določenih dobav, ki pa so v ZDDV-1 eksplicitno navedene. Druga dva pogoja za vračilo DDV pa sta, da se blago oziroma storitve uporabljajo za namene, predpisane z zakonom in so izpolnjeni še drugi pogoji, določeni v tem zakonu, ki se nanašajo na pravico do odbitka DDV.
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je upravičen do vračila DDV, če:
pri pristojnem davčnem uradu vloži zahtevek za vračilo DDV na predpisanem obrazcu najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan; zahtevku predloži izvirnike računov oziroma uvoznih dokumentov; predloži potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je zavezanec za DDV v tej državi; potrdilo ne sme biti starejše od enega leta; s pisno izjavo potrdi, da v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil dobave blaga oziroma storitev, ki bi se štela za dobavo, opravljeno v Sloveniji, razen opravljanja storitev iz točke a) drugega odstavka 74. člena; se zaveže, da bo povrnil katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko predloži zahtevek za vračilo:
za obdobje, ki ni krajše od šestih mesecev oziroma ni daljše od enega koledarskega leta, vendar zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 200 evrov; za obdobje krajše od šestih mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek se lahko nanaša tudi na račune ali uvozne dokumente, ki niso bili sestavni del prejšnjih zahtevkov in ki zadevajo transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu, vendar zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 25 evrov.
Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem zunaj Skupnosti se prizna samo, če je zagotovljena vzajemnost. Stanje vzajemnosti na dan 21. 2. 2007
Podrobnejša navodila glede izvajanja vračil davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji so v Pravilniku. Več ...
14.3. Vračilo DDV v potniškem prometu
Tuja fizična oseba, ki kupi blago v Sloveniji in ga iznese v osebni prtljagi na območje zunaj Skupnosti, lahko pri prodajalcu ali od prodajalca pooblaščeni osebi za vračilo davka uveljavi vračilo plačanega DDV.
Prodajalec lahko pri davčnem organu uveljavlja vračilo DDV, ki ga je vrnil kupcu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
potnik nima prebivališča v Skupnosti, blago je izneseno iz Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se opravi dobava in skupna vrednost dobavljenega blaga, z DDV, je višja od 50 evrov.
Pravica do vračila DDV po tem členu se ne nanaša na mineralna olja, alkohol in alkoholne pijače ter na tobačne izdelke.
Davčni zavezanec – prodajalec mora davčnemu organu predložiti:
Več ...
15. POSEBNE UREDITVE
Zaradi specifičnosti posameznih področij so v zakonu določene posebne ureditve:
15.1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
Za male davčne zavezance je predpisana oprostitev obračunavanja DDV do obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov. Več ...
15.2. Posebna ureditev za kmete
Oprostitev obračunavanja DDV velja za kmete, ki dobavljajo blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, do višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto. Več ...
15.3. Pavšalno nadomestilo za kmete
Kmetje, ki so oproščeni obračunavanja DDV, imajo pravico do pavšalnega nadomestila v višini 4 odstotkov pod pogojem, da predstavnik kmečkega gospodinjstva dobavlja blago in storitve davčnim zavezancem, ki morajo plačevati DDV po ZDDV. Ti davčni zavezanci morajo upravičencem do pavšalnega nadomestila dodatno priznati pavšalno nadomestilo po predpisani stopnji, ki pa si ga lahko priznajo kot odbitek DDV. Takšna ureditev velja tudi v primeru dobave blaga in storitev davčnim zavezancem v drugo državo članico z razliko, da kupec odbitek DDV uveljavlja na način vračila DDV. Več ...
15.4. Posebna ureditev za potovalne agencije
Ta ureditev velja za potovalne agencije, ki delujejo v svojem imenu, pri tem pa uporabljajo blago in storitve drugih davčnih zavezancev. Vse transakcije, ki jih potovalna agencija opravi potniku, se šteje za enotno storitev potniku. Potovalne agencije plačujejo DDV od razlike v ceni, nimajo pa pravice do odbitka vstopnega DDV, niti pravice do vračila DDV. Več ...
15.5. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
Preprodajalec lahko obračunava DDV od razlike v ceni, če blago kupi od točno določenih oseb, vendar pa pri nabavi nima pravice do odbitka vstopnega DDV, na izdanih računih pa DDV ne sme izkazovati posebej. Pri prodaji blaga na javni dražbi organizator prodaje obračuna DDV od razlike med ceno blago, doseženo na javni dražbi, in zneskom provizije, ki jo je ali jo bo pridobil organizator prodaje na javni dražbi od svojega principala. Več ...
15.6. Posebna ureditev za investicijsko zlato
Pod določenimi pogoji je predpisana oprostitev plačila DDV za investicijsko zlato, vendar imajo davčni zavezanci pravico, da se odločijo, da bodo svoje dobave obravnavali kot obdavčene dobave. V tem primeru lahko uveljavljajo tudi pravico do odbitka DDV. Več ...
15.7. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Skupnosti, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
Ureditev se uporablja za vse elektronsko opravljene storitve, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Skupnosti in tudi drugače ni zavezan identifikaciji za namene DDV v Skupnosti, opravi končnim potrošnikom. Obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje, davek pa plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, ob predložitvi posebnega obračuna DDV na poseben račun davčnega organa, ki nato nakaže državam članicam potrošnje pripadajoče zneske DDV. Več ...
15.7. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
Po tej ureditvi se DDV obračunava in plačuje na podlagi prejetih plačil za opravljanje dobav blaga in storitev. Uporabljajo jo lahko tisti davčni zavezanci, katerih vrednost obdavčenega prometa ne preseže 208.000 evrov (brez DDV). Iz posebne ureditve po plačani realizaciji so izvzeti uvoz in izvoz blaga ter pridobitve in dobave blaga znotraj Skupnosti in nekatere druge dobave ter računi, ki so bili izdani, preden je bila opravljena dobava blaga oz. storitev. Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na trenutek izvršitve plačila. Več ...
Uporaba posebne ureditve po plačani realizaciji je prostovoljna, prenehanje posebne ureditve pa je prostovoljno ali obvezno v posebej navedenih primerih.
Obrazci za priglasitev in prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji (kot pripomoček davčnim zavezancem)
Prvi obrazec je namenjen zavezancem, ki že imajo identifikacijsko številko za namene DDV in že delujejo kot zavezanci za DDV po splošni ureditvi ter želijo preiti na posebno ureditev po plačani realizaciji. Drugi obrazec je namenjen zavezancem, ki predložijo zahtevek za identifikacijo za namene DDV. Tretji obrazec pa je namenjen zavezancem, ki bodo želeli prenehati uporabljati posebno ureditev.
16. MOTORNA VOZILA
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 in Zakon o davku na motorna vozila - ZDMV različno opredeljujeta pojem novega motornega vozila.
16.1. Novo motorno vozilo
Za novo prevozno sredstvo se po ZDDV-1 šteje tisto kopensko motorno vozilo s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo motorja nad 7,2 kilovata, namenjeno za prevoz ljudi in blaga, ki je bilo dobavljeno pred potekom šestih mesecev od datuma prve uporabe, ali s prevoženimi manj kot 6.000 km (izpolnjen mora biti eden izmed obeh pogojev!).
Po ZDMV pa se za nova motorna vozila štejejo motorna vozila iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 286 z dne 28. 10. 2005, str. 1), ki se dajo prvič v promet oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Več ...
16.2. Rabljeno motorno vozilo
Za rabljeno prevozno sredstvo se po ZDDV-1 šteje kopensko motorno vozilo, ki je bilo dobavljeno po poteku šestih mesecev od datuma prve uporabe, in s katerim je hkrati prevoženih več kot 6.000 km (izpolnjena morata biti oba pogoja!).
DMV pa se plačuje od prometa rabljenih motornih vozil iz zgoraj navedenih tarif in drugih rabljenih cestnih motornih vozil, razen za traktorje, za katera je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost. Več ...
|
