Sestavljanje in predlaganje davčnih obračunov davčnih zavezancev v stečaju

Pojasnilo DURS, št. 007-93/2007, 10. 7. 2007

Predmet tega pojasnila je problematika sestavljanja in predlaganja davčnih obračunov davčnih zavezancev v stečaju, in sicer pod prvo točko sestava in predložitev obračunov davka od dohodkov pravnih oseb (368. člen ZDavP-2) ter obračunov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (368. člen v povezavi z drugim odstavkom 297. člena ZDavP-2), pod drugo točko pa sestavljanje in predlaganje obračunov prispevkov za socialno varnost.

1. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IN AKONTACIJA DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI

Pogosto se dogaja, da davčni zavezanec davčnemu organu ne predloži obračuna, ki ga v skladu z določbo prvega odstavka 368. člena ZDavP-2 mora sestaviti na dan pred začetkom stečaja, in ga davčnemu organu predložiti v 30 dneh od dneva, ko se je stečajni postopek začel. Zastavlja se vprašanje, kdo sploh mora predložiti ta obračun davčnemu organu. Je to obveznost stečajnega dolžnika ali njegove uprave ali je z začetkom stečajnega postopka ta obveznost prešla na stečajnega upravitelja. Prav tako se zastavlja vprašanje sankcioniranja nepredložitve ali prepozne predložitve obračuna.

1.1 Sestavljanje in predlaganje davčnega obračuna za čas do začetka stečajnega postopka

V skladu z določili Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL (Uradni list RS, št 67/93, 74/94 − odl. US, 8/96 − odl. US, 25/97 − ZJSRS, 39/97, 1/99 − ZNIDC, 52/99, 101/01 − odl. US, 42/02 − ZDR, 58/03 − ZZK-1, in 10/06 − odl. US) stečajni senat že ob odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka ugotavlja, ali obseg premoženja stečajnega dolžnika omogoča poplačilo stečajnih upnikov. Če je ocena o možnosti poplačila upnikov pozitivna, stečajni senat izda sklep o začetku postopka, v katerem postavi stečajnega upravitelja, če pa senat oceni, da je stečajna masa neznatna, stečajni postopek začne in takoj zaključi.

1.1.1 Začetek stečajnega postopka in postavitev stečajnega upravitelja

Davčni obračun mora sestaviti in davčnemu organu predložiti stečajni upravitelj.

V skladu z 79. členom in 105. členom ZPPSL z začetkom stečaja pooblastila dotedanjih organov dolžnika prenehajo in preidejo na stečajnega upravitelja, ki od dneva začetka stečajnega postopka vodi posle in zastopa stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika, torej pooblastilo, da v imenu in za račun stečajnega dolžnika oblikuje njegovo poslovno voljo. Prejšnjim zakonskim ali statutarnim zastopnikom pooblastila prenehajo in ti z dnem začetka stečajnega postopka za stečajnega dolžnika ne morejo več opravljati procesnih dejanj.

Davčni obračun iz prvega odstavka 368. člena ZDavP-2 se sestavi po prehodu pooblastil za zastopanje stečajnega dolžnika na stečajnega upravitelja, in sicer ZDavP-2 določa za predložitev obračuna davčnemu organu rok 30 dni od začetka stečajnega postopka. Ob upoštevanju materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka iz 105. člena ZPPSL je sestava in predložitev davčnega obračuna iz prvega odstavka 368. člena ZDavP-2 davčnemu organu dolžnost stečajnega upravitelja. Davčni organ sme torej predložitev obračuna zahtevati le od stečajnega upravitelja, ne pa več od prejšnjega poslovodstva.

Davčni obračun stečajni upravitelj sestavi na podlagi poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika, ki mu jo mora ob začetku stečaja direktor (poslovodja) oziroma samostojni podjetnik izročiti na podlagi 96. člena ZPPSL. Stečajni upravitelji se na davčni organ večkrat obračajo s pripombami, da sami obračuna za obdobje pred njihovim imenovanjem, na podlagi poslovnih knjig, na vodenje katerih niso imeli vpliva, ne želijo sestaviti, ali z navajanji, da obračuna ne morejo oddati, ker poslovne dokumentacije niso dobili. Tovrstni razlogi upravitelja ne morejo razbremeniti obveznosti oddaje davčnega obračuna. Stečajni upravitelj mora pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika že zato, ker mu ZPPSL nalaga določene obveznosti v povezavi s poslovnimi knjigami in knjigovodskimi evidencami stečajnega dolžnika, ki se nanašajo na obdobje pred začetkom stečaja.

Tako mora v skladu z 80. členom ZPPSL stečajni upravitelj med drugim osvežiti knjigovodsko evidenco do dneva začetka stečajnega postopka, sestaviti začetno stečajno bilanco ter v stečaju voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze. Začetno stečajno bilanco mora stečajni upravitelj v skladu z Slovenskim računovodskim standardom 37.2 sestaviti najpozneje v štirih mesecih od začetka postopka. Rok za oddajo davčnega obračuna je krajši in znaša 30 dni od začetka stečajnega postopka.

Za primere, ko stečajni upravitelj v tem roku iz razlogov, ki so na strani stečajnega dolžnika, ne more pridobiti poslovne dokumentacije, predvideva ZDavP-2 rešitev v 52. členu. Zakon namreč dopušča predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka, če obstajajo za zamudo opravičljivi razlogi. Menimo, da dejstvo, da stečajnemu upravitelju ni omogočen vpogled v poslovne knjige, opravičuje podaljšanje roka za predložitev obračuna. Predlog za podaljšanje roka mora biti vložen v roku osmih dni, odkar je prenehal vzrok zamude, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna. Glede na to, da se objektivni rok za predlaganje podaljšanja roka izteče hkrati z rokom za sestavo začetne stečajne bilance, menimo, da bi bilo mogoče v vseh tovrstnih primerih, ob pravočasno vloženem predlogu za podaljšanje roka, davčni obračun pravočasno oddati.

Če stečajni dolžnik ali zanj stečajni upravitelj obračuna v roku ne predloži, niti ne predlaga podaljšanja roka za njegovo predložitev, stori prekršek po 1. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2.

ZDavP-2 sankcionira tudi kršitev določbe 10. člena zakona, ki določa, da morajo zavezanci za davek davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka. Glede na to, da stečajni upravitelj davčni obračun sestavi na podlagi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je vodil stečajni dolžnik ali z njegove strani pooblaščena oseba, menimo, da stečajni upravitelj ni odgovoren za prekršek, če se naknadno izkaže, da poslovne knjige, na podlagi katerih je sestavil davčni obračun, niso bile vodene v skladu z ZDavP-2, v redu in pravilno, kar je imelo za posledico nepravilne in nepopolne podatke v davčnem obračunu.

Tako stališče uzakonja tudi predlog zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bo nadomestil sedaj veljavni ZPPSL. V 291. členu predlog zakona izrecno izključuje upraviteljevo odgovornost za nepravilnosti računovodskih izkazov, ki jih mora sestaviti po stanju na dan pred začetkom stečaja, ter na njihovi podlagi izdelanega davčnega obračuna, če vzrok za te nepravilnosti izhaja iz sfere stečajnega dolžnika ali oseb, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika. Predlog zakona izrecno določa, da upravitelj ne odgovarja za nepravilnosti, ki so posledica:

• napačnih ali pomanjkljivih podatkov, ki jih je upravitelju dalo prejšnje poslovodstvo,
• napak ali pomanjkljivosti poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika do začetka stečajnega postopka ali
• drugih ravnanj ali opustitev stečajnega dolžnika ali njegovega prejšnjega poslovodstva.

1.1.2 Začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka

Davčni obračun sestavi in ga davčnemu organu predloži stečajni dolžnik sam ali osebe, ki so bile do začetka stečajnega postopka pooblaščene za zastopanje družbe.

Subjekti, ki morajo oddati davčni obračun na podlagi prvega odstavka 368. člena ZDavP-2, so primeri stečajnih postopkov iz 99. člena ZPPSL, v katerih postopek začne in takoj zaključi, so posebnost. Gre za primere, ko stečajni senat že ob odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka ugotovi, da vrednost dolžnikovega premoženja ne bi zadoščala niti za kritje stroškov postopka. V tovrstnih postopkih stečajni senat postopek s sklepom začne in ga hkrati zaključi. Upravitelja, ki se sicer postavi v sklepu o začetku postopka, senat ne določi. V skladu z določili 105. člena ZPPSL je dan začetka stečajnega postopka dan prehoda pooblastil z dotedanjih organov stečajnega dolžnika na stečajnega upravitelja. Če se stečajni upravitelj ne določi, je treba zato šteti, da do prenosa pooblastil ni prišlo, zato mora davčni obračun sestaviti in ga davčnemu organu predložiti stečajni dolžnik sam ali osebe, ki so imele do začetka stečajnega postopka pooblastila za zastopanje družbe.

1.2 Sestavljanje in predlaganje davčnih obračunov v času stečajnega postopka

V zvezi s tretjim odstavkom 368. člena ZDavP-2, ki določa, da mora davčni zavezanec v času stečajnega postopka predložiti skupaj z davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje tudi poročila stečajnega upravitelja, se zastavlja vprašanje, ali so upraviteljeva poročila obvezna le v primerih, ko ima stečajni dolžnik dovoljenje za nadaljevanje del v stečajnem postopku, in posledično, ali mora upravitelj o (ne)pridobitvi tega dovoljena obvestiti davčni organ.

Vsak davčni zavezanec mora med stečajnim postopkom davčnemu organu predlagati davčne obračune za posamezno davčno obdobje in upraviteljeva poročila, ki jih za nadaljevanje ali nenadaljevanje opravljanja dejavnosti v stečaju določa ZPPSL.

ZDavP-1 je obveznost predlaganja davčnih obračunov za posamezno davčno obdobje in mesečnih poročil stečajnega upravitelja s prilogami vezal na tiste davčne zavezance v stečaju, ki so po začetku stečajnega postopka nadaljevali ali začeli ponovno proizvajati ali opravljati druge sprotne posle. Zato je ZDavP-1 določal, da mora stečajni dolžnik med trajanjem stečajnega postopka davčnemu organu o (ne)nadaljevanju opravljanja dejavnosti poročati v rokih za predložitev posameznega davčnega obračuna.

ZDavP-2 pogoja nadaljevanja proizvodnje in opravljanja drugih tekočih poslov ne vsebuje več, kar pomeni, da mora obračune za posamezno davčno obdobje in upraviteljeva poročila s prilogami davčnemu organu med trajanjem stečajnega postopka predlagati vsak davčni zavezanec (zanj stečajni upravitelj), nad katerim se začne stečajni postopek, ne glede na to, ali je pridobil dovoljenje za nadaljevanje proizvodnje in tekočih poslov v stečaju ali ne. Glede na to, da ZDavP-2 za obveznost oddajanja obračunov in poročil v stečajnem postopku ni predvidel izjem, tudi obveščanje davčnega organa o (ne)nadaljevanju opravljanja dejavnosti ni potrebno.

V skladu z določbo tretjega odstavka 368. člena ZDavP-2 mora zavezanec davčnemu organu skupaj z davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje predložiti tudi poročila upravitelja s prilogami. Na podlagi 81. člena ZPPSL mora stečajni upravitelj stečajnemu senatu poročati o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase. Poročevalna roka sta dva, in sicer je obdobje poročanja odvisno od tega, ali stečajni dolžnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti ali ne:

• če stečajni dolžnik ne nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, poroča vsake tri mesece (81. člen ZPPSL),
• če stečajni dolžnik nadaljuje s proizvodnjo v stečaju, mora poročila sestavljati mesečno.

V primeru nadaljevanja opravljanja dejavnosti v stečaju na podlagi dovoljenja stečajnega senata mora stečajni upravitelj ob pogostejšem poročanju mesečno sestavljati tudi bilanco stanja, izkaz uspeha in izkaz gotovinskih tokov (peti odstavek 135. člena ZPPSL).

Poročila (in priloge), ki jih mora stečajni upravitelj predložiti davčnemu organu skupaj z obračunom, so istovetna poročilom (in prilogam), ki jih mora upravitelj predložiti stečajnemu senatu, in različna glede na to, ali je stečajni dolžnik nadaljeval opravljanje dejavnosti v stečaju ali ne. Če stečajni dolžnik v stečaju nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, odda davčnemu organu mesečna poročila s prilogami, če pa dejavnosti ne nadaljuje, davčnemu obračunu predloži le trimesečna poročila (brez prilog).

1.3 Sestavljanje in predlaganje končnih davčnih obračunov

Kakor je bilo že predhodno pojasnjeno, mora vsak stečajni dolžnik davčnemu organu predložiti davčni obračun po stanju na dan pred začetkom stečaja (prvi odstavek 368. člena ZDavP-2). Ta obračun zajema obdobje od 1. 1. leta, v katerem se je stečajni postopek začel, pa do dne pred datumom sklepa o začetku stečaja.

Vsak zavezanec, nad katerim se začne stečajni postopek, in ne gre za primer iz prvega odstavka 99. člena ZPPSL, ko se stečajni postopek začne in takoj zaključi, mora davčnemu organu predlagati davčne obračune tudi med stečajnim postopkom (tretji odstavek 368. člena ZDavP-2). Tudi med stečajem je davčno obdobje načeloma enako koledarskemu letu, kar pomeni, da se obračun sestavlja za obdobje od 1. 1. do 31. 12. Izjema je običajno začetni datum prvega davčnega obdobja v stečaju, ki je datum sklepa o začetku stečajnega postopka, ter končni datum zadnjega davčnega obdobja, ki pa je lahko različen. Navedeno pomeni, da mora vsak stečajni dolžnik v stečaju sestaviti tudi končni davčni obračun, ki je pravzaprav zadnji davčni obračun med stečajem. Vendar je treba poudariti, da je datum sestave končnega obračuna lahko različen, odvisno od poteka stečajnega postopka.

Načeloma končni datum zadnjega obračunskega obdobja sovpada z zaključkom stečaja. Pravnomočni zaključek stečaja povzroči prenehanje stečajnega dolžnika. Končni datum zadnjega obračunskega obdobja je po našem mnenju zato dan, ko je sklep o zaključku stečajnega postopka postal pravnomočen.

Izjeme od tega splošnega pravila določata četrti in peti odstavek 368. člena ZDavP-2. Gre za primere, ko se stečajni dolžnik v stečaju proda ali ko se v stečaju izvede glavna razdelitev. Kadar se v stečaju izvede glavna razdelitev, je končni datum davčnega obdobja dan, preden je stečajni senat potrdil osnutek glavne razdelitve. V primeru prodaje davčnega zavezanca se končni davčni obračun sestavi na dan pred izročitvijo prodanega davčnega zavezanca v stečaju kupcu.

Stečajni postopek se lahko zaključi, ne da bi prišlo do prodaje dolžnika v stečaju ali do glavne razdelitve, in v teh primerih se davčni obračun sestavi po splošnem pravilu na dan pravnomočnosti sklepa o zaključku stečaja. Gre za naslednje primere:

• drugi odstavek 99. člena ZPPSL, ko stečajni senat med stečajnim postopkom ugotovi, da vrednost dolžnikovega premoženja ne bi zadoščala niti za kritje stroškov postopka ali da je neznatna,
• drugi odstavek 170. člena ZPPSL, ko stečajni senat ugotovi, da bi nadaljnja izvedba postopka povzročila nesorazmerne stroške, zato ustavi nadaljnje unovčenje razdelitvene mase in stečajni postopek zaključi.

Do sklepa o zaključku stečaja pride tudi, kadar se v stečajnem postopku dolžnikovo premoženje unovči s prodajo dolžnika kot pravne osebe ali ko se v postopku izvede glavna razdelitev. V teh primerih se na podlagi določb četrtega in petega odstavka ZDavP-2 davčni obračun sestavi pred pravnomočnostjo sklepa o zaključku, in sicer na dneve, določene v četrtem in petem odstavku ZDavP-2. V teh primerih je sestava obračunov že pred zaključkom stečajnega postopka smiselna, saj so vsa dejanja in posli, pri katerih se lahko doseže dobiček, že zaključeni (če se je dolžnik v postopku prodal, se postopek nadaljuje le še zoper stečajno maso, ki se bo po poplačilu stroškov postopka razdelila med upnike; potrditev osnutka glavne razdelitve pa pomeni, da je večji del stečajne mase že unovčen).

Prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe na podlagi 146. člena ZPPSL ima za posledico ustavitev stečajnega postopka zoper dolžnika in nadaljevanje stečajnega postopka zoper stečajno maso, iz katere se poravnajo stroški postopka in poplačajo upniki. Načeloma v stečajnem postopku, ki se nadaljuje zoper stečajno maso, pride tudi do osnutka za glavno razdelitev. Navedeno pomeni, da se v stečajnem postopku, v katerem pride do prodaje dolžnika kot pravne osebe, zvrstita oba dogodka, na katera ZDavP-2 v četrtem in petem odstavku 368. člena veže dan sestave končnega davčnega obračuna. Ker se s prodajo dolžnika zaključijo aktivnosti, ki bi lahko ustvarjale dobiček, je zaključni davčni obračun treba v tem primeru sestaviti na dan pred izročitvijo prodanega davčnega zavezanca v stečaju kupcu, in ne šele na dan pred potrditvijo osnutka za glavno razdelitev. Problematika v zvezi z nadaljevanim stečajnim postopkom zoper stečajno maso je bila obravnavana tudi v okrožnici Generalnega davčnega urada, št. 46413-6/2004, 23. 3. 2004.

Stečajni postopek se lahko tudi ustavi, in sicer takrat, kadar je med stečajnim postopkom vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave in je le-ta potrjena (172. člen ZPPSL). V skladu z določbo prvega odstavka 367. člena ZDavP-2, mora davčni zavezanec, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, sestaviti davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave. Končni davčni obračun zavezanca, nad katerim se je v stečaju začel postopek prisilne poravnave, je enak začetnemu davčnemu obračunu zavezanca v postopku prisilne poravnave na podlagi prvega odstavka 367. člena ZDavP-2. Primer stečajnega dolžnika, nad katerim se je začel postopek prisilne poravnave, predstavlja glede končnega datuma zadnjega obračunskega obdobja (končni obračun) izjemo, saj to ni datum pravnomočnosti sklepa o zaključku, temveč dan pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Posebej velja izpostaviti sestavo končnega davčnega obračuna pri stečajih samostojnih podjetnikov. V skladu z veljavno zakonodajo samostojni podjetnik posameznik, nad katerim se začne stečaj, kot poslovni subjekt ne preneha z dnem izdaje ali pravnomočnosti sklepa o zaključku stečaja, temveč z dnem izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Zastavlja se vprašanje, kako obravnavati obdobje od zaključka stečaja do dne, ko AJPES samostojnega podjetnika izbriše iz Poslovnega registra Slovenije. Glede na to, da je datum sestave končnega obračuna datum pravnomočnosti sklepa o zaključku stečaja ali v posebnih primerih dan, določen v četrtem in petem odstavku 368. člena ali prvem odstavku 367. člena ZDavP-2, dejanski izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra na obdavčenje zavezanca v stečaju nima vpliva. Stališče Generalnega davčnega urada je, da obdobje od dneva sestave končnega davčnega obračuna pa do dneva prenehanja samostojnega podjetnika, za katerega se je zaključil stečaj, ki sovpada z datumom izbrisa subjekta iz Poslovnega registra Slovenije, glede obdavčenja ni bistveno.

Rok za predložitev končnega obračuna je, z izjemo stečajnega dolžnika, za katerega se je začel postopek prisilne poravnave, petnajst dni. Kadar je v stečaju predvidena glavna razdelitev, ZDavP-2 v četrtem odstavku 368. člena določa, da 15-dnevni rok teče od dneva potrditve osnutka za glavno razdelitev, za prodajo davčnega zavezanca v stečaju pa ZDavP-2 v četrtem odstavku istega člena določa, da 15-dnevni rok teče od dneva izročitve prodane pravne osebe v stečaju kupcu. Petnajstdnevni rok za oddajo obračuna velja tudi za vse tiste primere, ko se davčni obračun sestavi na dan pravnomočnosti sklepa o zaključku stečaja, teči pa začne prvi dan po pravnomočnosti sklepa. Le v primeru prisilne poravnave v stečaju, je rok daljši, in sicer v skladu z določbo prvega odstavka 367. člena ZDavP-2 zavezanec davčnemu organu predloži davčni obračun v 20 dneh po dnevu začetka postopka prisilne poravnave, vendar najpozneje do dneva predložitve načrta finančne reorganizacije upravitelju prisilne poravnave in članom upniškega odbora.

1.4 Uporaba 368. člena ZDavP-2

ZDavP-2 se je začel uporabljati 1. 1. 2007, zato se tudi določba 368. člena ZDavP-2 uporablja šele od 1. 1. 2007 dalje. Navedeno pomeni, da morajo stečajni dolžniki oziroma stečajni upravitelji sestavljati in predlagati davčne obračune v skladu z ureditvijo iz 368. člena ZDavP-2 šele od 1. 1. 2007 dalje. Za stečajne postopke, ki so se začeli pred 1. 1. 2007 in se nadaljujejo v letu 2007, to pomeni, da se za obdobje pred 1. 1. 2007 obračuni sestavljajo in predlagajo v skladu s takrat veljavnimi predpisi, za obdobje od 1. 1. 2007 dalje pa na način, določen v 368. členu ZDavP-2.

2. STEČAJ SAMOSTOJENGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA – PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

V zvezi z obstojem zavarovalnega razmerja iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega zavarovanja med stečajnim postopkom za samostojnega podjetnika posameznika so različni državni organi in nosilci javnih pooblastil zavzeli različna stališča.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije menita, da zgolj začetek stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom ne vpliva na obstoj zavarovalnega razmerja in posledično na lastnost zavarovanca. Ministrstvo za pravosodje je zavzelo stališče, da z začetkom stečajnega postopka samostojni podjetnik posameznik preneha opravljati svojo podjetniško dejavnost, s tem pa se na podlagi pete alineje 33. člena ZPIZ-1 zaključi tudi pravno razmerje, ki je podlaga za njegovo obvezno zavarovanje.

Upravno sodišče RS je v zadnjem obdobju v sodni praksi zavzelo stališče, da so v obvezno zavarovanje po določbah ZPIZ-1 in ZZVZZ vključene osebe, ki samostojno opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, pri čemer se šteje, da navedeno pravno razmerje obstaja, če to izkazuje vpis v register oziroma razvid. Po presoji Upravnega sodišča RS je sklep o začetku stečajnega postopka ob upoštevanju določbe 134. člena ZPPSL dokaz, da subjekt kljub vpisu v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov samostojne dejavnosti ne opravlja več in s tem tudi dokaz o prenehanju statusa v obvezno zavarovanje vključene samozaposlene osebe.

Vrhovno sodišče je s sodbo št. I Up 248/2005-6 z dne 10. 10. 2006 zavzelo popolnoma drugačno stališče, in sicer obveznost samostojnega podjetnika posameznika za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost obstoji vse do njegovega izbrisa iz ustreznega registra, ki se izvede šele na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim se stečajni postopek konča.