A. V Uradnem listu RS, št. 78/08 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08), ki je stopil v veljavo naslednji dan po objavi, to je 31. 7. 2008, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za leto 2008. Bistvene spremembe zakona povzemamo v nadaljevanju.
1. Obdavčitev dohodkov čebelarjev
S spremembo drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 se določa upoštevanje ločenega praga dohodka za določitev kmečkega gospodinjstva in sicer od uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v višini nad 200 evrov skupnega katastrskega dohodka in od uporabe čebeljih panjev dohodek od več kot 40 panjev.
Poleg oprostitve dohodnine za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ne presegajo praga za določitev kmečkega gospodinjstva, se uvaja tudi enotna oprostitev dohodnine za dohodek kmečkega gospodinjstva iz naslova čebelarstva do obsega 40 čebeljih panjev (nova 8. točka 26. člena ZDoh-2). Oprostitev se prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva.
2. Uvedba olajšave za investiranje
2. 1. Olajšava za vlaganja v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost
Z novim 73. a členom se uvaja investicijska olajšava za vlaganja v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Priznavajo se vlaganja sredstev članov kmečkega gospodinjstva (brez morebitnih investicijskih proračunskih podpor iz proračunov lokalnih skupnosti, Republike Slovenije ali EU, če imajo naravo nepovratnih sredstev) v osnovna sredstva in opremo za namene osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Olajšava se prizna do višine 20 % dejanskih vlaganj, vendar največ do višine 10.000 evrov v letu vlaganja in 10.000 evrov v naslednjem letu. Olajšava se lahko uveljavlja do višine davčne osnove. Neizkoriščen del olajšave v prvem in drugem letu po letu vlaganja lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh letih.
Kot vlaganja se štejejo vsa vlaganja v opremo in osnovna sredstva za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen vlaganj v nakup zemljišč, nakup ali gradnjo zgradb in nakupa motornih vozil. Ne glede na navedeno pa se kot vlaganja štejejo tudi vlaganja v nakup traktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Za vlaganja se štejejo vlaganja na kmečkem gospodinjstvu oziroma v agrarni skupnosti, posameznemu zavezancu pa se od skupne priznane olajšave upošteva njen sorazmerni del. Ta se določi glede na skupno število zavezancev za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva ali glede na pripadajoči delež v agrarni skupnosti.
V primeru odtujitve osnovnega sredstva oziroma opreme, za katero je bila uveljavljena olajšava, prej kot v treh letih po letu vlaganja, se znesek davčne osnove v letu odtujitve poveča za znesek izkoriščene olajšave, morebitnega neizkoriščenega dela olajšave pa v naslednjih letih po odtujitvi ni mogoče uveljaviti.
2. 2. Olajšave za investiranje pri dohodku iz dejavnosti
Z novim 66. a členom se uvaja olajšava za investiranje v obliki znižanja davčne osnove za vse zavezance, pod določenimi pogoji. Investicijska olajšava znaša 20 % investiranega zneska, vendar je znesek davčne olajšave omejen na največ 20.000 evrov, vendar največ v višini davčne osnove. Olajšava se uveljavlja največ v višini 10.000 evrov v letu vlaganja in 10.000 evrov v letu po letu vlaganja.
Zavezanec lahko uveljavlja investicijsko olajšavo, če v letu vlaganja zaposluje enega delavca za polni delovni čas za celo leto oziroma če v letu vlaganja, zaposli najmanj enega delavca vsaj tri mesece pred koncem tega leta in je delavec pri njem zaposlen še celo naslednje leto.
Davčna olajšava se lahko uveljavlja za investicije v opremo in za vlaganja v neopredmetena dolgoročna sredstva. Med opremo ne spadajo pohištvo in pisarniška oprema ter motorna vozila. Vendar pa med opremo spadajo računalniška oprema, osebni avtomobili in avtobusi na hibridni ali električni pogon ter tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. V prehodnem obdobju, za leto 2008, se lahko uveljavlja investicijska olajšava tudi za nakup tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V.
Med neopredmetena dolgoročna sredstva pa ne sodi dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Navedeno pomeni tudi, da se investicijska olajšava ne bo mogla uveljaviti za investicije v zemljišča in zgradbe.
Neizkoriščen del davčne olajšave lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih letih po letu vlaganja, pri čemer lahko zavezanec v posameznem davčnem letu davčno osnovo zmanjša za največ 10.000 evrov skupaj z zmanjšanjem za tovrstne investicije v tekočem davčnem letu. Če se oprema in neopredmetena dolgoročna sredstva odtuji prej kot v treh letih, se za izkoriščen del olajšave poveča davčna osnova.
Olajšave se ne more uveljaviti za del navedenih investicij, ki so že financirane na drug način s strani proračuna Republike Slovenije oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
3. Uvedba posebne osebne olajšave za samostojne poklicne športnike
Z novim četrtim odstavkom 113. člena se poklicnim športnikom, ki samostojno opravljajo športni poklic in so vpisani v razvid poklicnih športnikov, priznava enaka olajšava kot rezidentom, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in rezidentom, ki samostojno opravljajo novinarski poklic in so vpisani v razvid samostojnih novinarjev – obojim pod pogojem, da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo druge dejavnosti. Z dopolnitvijo 113. člena jim je ta olajšava priznana v obliki zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 % njihovih prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njihovih prihodkov v letu, za katero se odmerja dohodnina.
4. Povečanje pragov skupnih dohodkov za uveljavljanje dodatne splošne olajšave
Z namenom razbremenitve zavezancev v nižjih dohodkovnih razredih je zvišana raven skupnega dohodka, do katerega ima zavezanec pravico do dodatne splošne olajšave. Tako se znesek skupnega dohodka s 6.800 evrov povišuje na 8.300 evrov in znesek skupnega dohodka v višini 9.000 evrov na 9.600 evrov. Tako bo za zavezance s skupnimi dohodki do 8.300 evrov letno veljala dodatna splošna olajšava v višini 2.000 evrov in za zavezance z dohodki med 8.301 in 9.600 evrov letno dodatna splošna olajšava v višini 1.000 evrov letno.
Na podlagi navedenega bodo zavezanci z dohodki do višine 8.300 evrov letno lahko na letni ravni uveljavljali splošno olajšavo v skupni višini 4.959,60 evra, zavezanci z dohodki od 8.301 do 9.600 evrov splošno olajšavo v skupni višini 3.959,60 evra, zavezanci z dohodki nad 9.600 evrov letno pa bodo imeli splošno olajšavo v višini 2.959,60 evra.
Zavezanci bodo lahko navedeno dodatno splošno olajšavo uveljavljali že med letom pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, in sicer bodo pod pogojem, če njihov mesečni dohodek ne bo presegal 1/12 od 8.300 evrov oziroma 9.600 evrov, lahko uveljavljali 1/12 ustrezne dodatne olajšave.
V novem petem odstavku 111. člena pa je določena valorizacija zneskov praga skupnega dohodka, in sicer na enak način, kot velja za splošno in druge standardne olajšave ter lestvico za odmero dohodnine.
B. V Uradnem listu RS, št. 10/2008 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je stopil v veljavo naslednji dan po objavi, to je 31. 1. 2008. Spremembe se nanašajo na člene 31, 66, 109, 111, 116, 127 in 152 Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06). V nadaljevanju je povzeta bistvena vsebina posamezne spremembe.
Člen 31
V 3. točki tega člena je določena oprostitev za prejemke za opravljanje občasne ali začasne nege ali pomoči invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni. S spremembo se oprostitev širi tudi na tovrstne prejemke, ki jih izplačujejo invalidske organizacije, ki delujejo na lokalni ravni. Na ta način so zajete vse invalidske organizacije, ki imajo status po Zakonu o invalidskih organizacijah.
Člen 66
Navedeni člen, ki določa davčne olajšave za donacije, se nanaša le na izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU. S spremembo zakona se dodaja novi šesti odstavek, ki določa, da se bodo kot davčne olajšave priznavale tudi donacije za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije, rezidentom drugih držav članic EU in rezidentom držav, ki so poleg držav članic EU podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (JOL 1994001R 0571009; v nadaljnjem besedilu: EGP), to so Islandija, Lihtenštajn in Norveška.
Zaradi nujnosti zagotavljanja informacij, ki bi omogočile spremljanje izplačil za te namene, je v novem sedmem odstavku določeno, da minister lahko določi, da za izplačilo v določene države zavezanec ne more uveljavljati davčnih olajšav po tem členu.
Člen 109
S tem členom se določa, da se letna davčna osnova ob izpolnjevanju pogojev določa tudi za rezidente držav članic EGP, in ne samo za rezidente držav članic EU. Novela člena je potrebna zaradi sprememb 116. člena.
Člen 111
S spremembo zakona se prvemu odstavku, ki določa splošno olajšavo, ki se prizna vsakemu rezidentu (pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana), dodajo še trije odstavki.
Glede na tako dopolnjeni 111. člen ZDoh-2 je določen povišan znesek splošne olajšave za zavezance z nižjimi bruto dohodki, in sicer:
zavezanci s skupnimi letnimi bruto dohodki do 6.800 evrov bodo v letu 2008 deležni splošne olajšave v znesku 4.959,60 eurov (siceršnji znesek splošne olajšave 2.959,60 eurov se jim poveča za 2.000 eurov); zavezanci s skupnimi letnimi bruto dohodki od 6.801 do 9.000 eurov bodo v letu 2008 deležni splošne olajšave v znesku 3.959,60 eurov (siceršnji znesek splošne olajšave za leto 2008, ki znaša 2.959,60 eurov, povečan za 1.000 eurov).
Zavezancem z bruto dohodki, ki na letni ravni presegajo 9.000 eurov, pa se bo na letni ravni, tako kot do sedaj, priznala le osnovna splošna olajšava, ki za leto 2008 znaša 2.959,60 eurov.
Med bruto letne dohodke za namene ugotavljanja upravičenosti do olajšave po tem členu se vštevajo naslednji dohodki zavezanca: dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, prenosa premoženjskih pravic ter drugi dohodki (razen tovrstnih dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo). Kot dohodek iz dejavnosti za namene izvajanja te določbe se šteje dobiček zavezanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje zavezanca ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih.
Člen 116
S tem členom se določa, da ima rezident države članice EGP, ki ni Slovenija, pravico do enakih davčnih olajšav kot rezidenti Slovenije. Do spremembe je bi upravičen le do olajšav po 111. in 114. členu, to je do splošne olajšave in do olajšave za vzdrževane družinske člane. Pogoj za priznanje olajšav je, da v Sloveniji doseže najmanj 90 % celotnega svojega dohodka, pri tem pa so to dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (to so dohodki iz zaposlitve, iz opravljanja dejavnosti, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter drugi dohodki).
Priznavanje olajšav v Sloveniji je omejeno le na primere, ko rezident države članice EU oziroma EGP (ki ni Slovenija) ne more v državi rezidentstva uveljavljati davka plačanega v Sloveniji, to je kadar je dohodek iz Slovenije izvzet iz skupnega dohodka ali oproščen.
Člen 127
S spremembo tretjega odstavka 127. člena ZDoh-2 se omogoča medletno upoštevanje višjih zneskov splošne olajšave zavezancem – upravičencem do teh olajšav skladno s spremenjenim 111. členom tega zakona pri izračunu dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine. Z to spremembo lahko glavni delodajalec oziroma izplačevalec pokojnine pri izračunu akontacije dohodnine upošteva tudi 1/12 povišanega zneska splošne olajšave. To pomeni, da glavni delodajalec oziroma izplačevalec pokojnine pri izplačilu mesečnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine od 1. februarja 2008 dalje akontacijo dohodnine izračuna upoštevaje splošno olajšavo na sledeč način:
za zavezanca, katerega izplačan mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja oziroma pokojnina ne presega 566,67 eurov (1/12 od 6.800 eurov) upošteva splošno olajšavo v znesku 413,30 eurov (1/12 od 4.959,60 eurov); za zavezanca, katerega izplačan mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja oziroma pokojnina znaša med 566,68 in 750 eurov (1/12 od 9.000 eurov) pa upošteva splošno olajšavo v znesku 329,97 eurov (1/12 od 3.959,60 eurov); za zavezanca, katerega izplačan mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja oziroma pokojnina znaša več kot 750 eurov, pa upošteva splošno olajšavo v znesku 246,63 eurov (1/12 od 2.959,60 eurov).
Z dopolnitvijo tretjega odstavka 127. člena ZDoh-2 je tudi določeno, da glavni delodajalec oziroma izplačevalec pokojnine ne upošteva dodatnega zneska splošne olajšave iz drugega in tretjega odstavka 111. člena tega zakona, če tega zavezanec ne želi in o tem pisno obvesti glavnega delodajalca oziroma izplačevalca pokojnine.
Člen 152
V četrtem odstavku 152. členu je določeno, da se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena zakona, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006. V primeru, da je bila dejanska nabavna vrednost višja od tržne, se ta razlika zavezancu ni priznala.
Sprememba zakona v četrtem odstavku prinaša rešitev, da se v primeru, ko je dejanska nabavna vrednost takih vrednostnih papirjev in deležev, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti na dan 1. januarja 2006, upošteva njihova dejanska nabavna vrednost v času pridobitve.
Prehodne določbe
določajo, da se zakon uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2008, kar je potrebno posebej določiti glede na določbo 2. člena Zakona o dohodnini.
Poleg tega je določeno, da se v letu 2008 morebiti obračunana in plačana akontacija dohodnine od prejemkov, ki so oproščeni plačila dohodnine v skladu s spremenjeno 3. točko 31. člena, poračuna pri letni odmeri dohodnine za leto 2008.
Določeno je tudi, da se obračun in plačilo akontacije dohodnine po spremenjenem tretjem odstavku 127. člena opravi od dohodkov, ki so izplačani prvega ali po prvem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve tega zakona – to pomeni od 1. februarja 2008 dalje.
|
